Namen enoletnega predmeta Izbrani šport je poglabljanje vsebin določenega športa – odbojke. Namenjen je vsem učencem, ne le tistim, ki se z izbranim športom ukvarjajo že pri interesnih dejavnostih v šoli ali zunaj nje.

Cilji izbirnega predmeta šport za sprostitev:

• z izbranim športom razvijati nekatere gibalne in funkcionalne sposobnosti,
• opravljati dalj časa trajajoče gibalne naloge aerobnega značaja,
• nadgraditi tehnična in taktična znanja v izbrani športni panogi,
• spoznati pomen redne športne vadbe izbranega športa,
• poznati določena pravila izbranega športa,
• razumeti vpliv izbranega športa na organizem,
• povezovati različna znanja drugih predmetov (fizika, biologija, etika in družba …) z izbranim športom,
• spodbujati medsebojno sodelovanje in zdravo tekmovalnost v izbranem športu,
• spoštovati pravila športnega obnašanja,
• doživljati vpliv športne vadbe v izbranem športu na dobro počutje.

Računalniška znanja, spoznana v preteklem letu, se pri predmetu Računalniška omrežja obnovijo in “spiralno” nadgradijo z novimi, nadvse zanimivimi, vsebinami.

Če si v preteklem letu spoznal, kako lahko z računalnikom elegantno in uspešno urejamo različne dokumente in fotografije, boš letos spoznal veliko zanimivega v zvezi z uporabo svetovnega medmrežja oziroma interneta. Dandanes internet srečamo praktično na vsakem koraku. Poleg stacionarnih in prenosnih računalnikov ga uporabljamo tudi na mobilnih telefonih in igralnih konzolah. Pa tudi na kakšnem malo boljšem hladilniku se ga njade. Marsikdo meni, da je internet samo “deskanje” med različnimi spletnimi stranmi. Zmotno prepričanje! Omrežje interneta namreč omogoča mnoge, nadvse zanimive, storitve.

Nekatere izmed teh storitev boš spoznal tudi ti pri predmetu Računalniška omrežja in sicer:

• spoznavanje zgodovine oziroma nastanka omrežja internet;
• seznanitev s strojno opremo, potrebno za dostop do interneta;
• seznanitev z načinom pošiljanja podatkov preko omrežja ter z najpogostejšimi protokoli;
• seznanitev z naslavljanjem računalnikov v omrežju;
• spoznavanje pogostih storitev omrežja internet:
  • world wide web (WWW), brskalniki, iskalniki, meta iskalniki, specializirani iskalniki za iskanje informacij;
  • e-pošta na način strežnik / odjemalec (POP), programi za e-pošto;
  • prenos datotek preko omrežja (FTP);
  • uporaba konferenčnih sistemov (USENET);
• seznanitev s programi za izdelavo spletnih strani;
• znali boste izdelati svojo spletno stran.

“Rdeča nit” našega pouka bo izdelava spletnih strani. Vsak učenec bo izdelal svojo osebno spletno stran ter jo objavil na strežniku. Vsi učenci skupaj pa boste izdelali spletno stran na poljubno temo. Pomeni, da bo vsak učenec prispeval svoj delež pri končni podobi skupne spletne strani ali kot radi rečemo: vsak izdelek bo predstavljal kamenček v skupnem mozaiku. Seveda se boste pri snovanju skupne spletne strani navajali na posebno obliko učenja, ki mu pravimo “sodelovalno učenje”. Pomeni, da se boste pri snovanju morali pogovarjati in dogovarjati, kaj in kako boste skupno nalogo naredili. Dosedanje izkušnje kažejo, da so bili ti “mozaiki” vedno nadvse zanimivi in privlačni.

Pouk ROM poteka v moderno opremljeni računalniški učilnici, kjer je na voljo 16+1 računalnikov, LCD projektor, skener, barvni tiskalnik, digitalni fotoaparat, digitalna video kamera in hitra povezava do spleta.

In nenazadnje – v čudoviti svet računalništva te bo uvedel učitelj z bogatimi izkušnjami. Učitelj, ki ve, kaj je za učence dobro in kaj potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu.

Torej, kaj še čakaš? Hitro se prijavi, da ne bo zmanjkalo prostora!

:-))

Temeljni namen predmeta je, da učenci uresničujejo svoje interese za glasbeno umetnost in kulturo. Pri predmetu glasbena dela lahko uspešno sodelujejo učenci z različnimi glasbenimi zmožnostmi in izkušnjami. (Glasbena izobrazba ni pogoj za sodelovanje.) Izbirni predmet GLASBENA DELA je enoleten in se z obdobjem osnovnošolskega izobraževanja zaključi. Izvaja se predvidoma 1 uro tedensko ali strnjeno 2 učni uri na štirinajst dni.

Pri predmetu glasbena dela v šolskem letu 2024/2025, bodo učenci:

• spoznali značilnosti različnih glasbenih slogov, zvrsti in žanrov;
• poglobili sposobnosti doživljajske in analitične recepcije;
• navajali se na sprejemanje obsežnejših glasbenih del (npr. opera, balet, musical, …);
• razlikovali zvočne barve;
• se orientirali v temeljnih oblikovnih značilnostih;
• razumeli sintezo besedne in glasbene umetnosti;
• poglobili odnos do ljudske glasbene zapuščine;
• svoja glasbena doživetja in predstave izražali v drugih oblikah umetniške komunikacije: s pomočjo glasbene, besedne, likovne in gibno-plesne komunikacije;
• razvijali sposobnosti presoje in vrednotenja glasbenih dosežkov;
• selektivno izbirali medijske glasbene programe in oblikujejo osebno zbirko zvočnih posnetkov;
• v okviru zmožnosti obiskovali glasbene prireditve in o njih poročajo (Imeli bi abonma Cikel za mlade v okviru Narodnega doma cena abonmaja je caa 30 €. Predstave si ogledamo skupaj, ki so običajno na sporedu ob četrtkih popoldan okoli 16. ure)
• znali uporabljati glasbene informacije v priročni literaturi in na spletnih straneh.

Ob zaključku izbirnega predmeta učenci:

• poznajo izbor skladb,
• razumejo temeljne značilnosti večjih glasbenih de
• prepoznajo zasedbe skladb in njihove izvajalce.

Likovno snovanje je enoletni predmet, vezan na razrede. Učenec lahko predmet obiskuje vsa tri leta, dve ali eno šolsko leto.

Izbirni predmet likovno snovanje dopolnjuje vsebine rednega predmeta likovna umetnost. Dejavnost predmeta temelji na raziskovanju likovnega sveta, odkrivanju posebnosti likovnega izražanja in na razvijanju likovne ustvarjalnosti. Vsebine predmeta so po posameznih likovnih področjih zasnovane na temeljnih likovnih pojmih, ki jih učenec pridobiva in poglablja glede na svoje zmogljivosti.

Gledališkii klub je enoletni izbirni predmet in je namenjen učencem 7., 8. in 9. razreda.

• Si ustvarjalen/-na?
• Te zanima gledališče?
• Se znaš vživeti v različne vloge?
• Si želiš sodelovati pri nastajanju in uprizoritvi šolske gledališke predstave?

 Prepusti se odrskim izzivom in se pridruži razgibanemu in raznolikemu delu pri izbirnem predmetu GLEDALIŠKI KLUB.

Tematski sklopi:

• KAJ JE GLEDALIŠČE (zgodovina, vrste)
• GREMO V GLEDALIŠČE (obisk vsaj ene profesionalne gledališke predstave)
• IGRAMO BREZ BESEDILA (mimika, pantomima, ples, glasba …)
• DRAMSKA BESEDILA (zgradba dramskega besedila, vrste dramskih besedil, dramatizacija pripovednih in pesniških besedil, ustvarjalno pisanje)
• POSTANIMO IGRALCI (priprava in uprizoritev gledališke predstave)

Najprej bomo spoznali razvoj gledališča od začetkov do današnjega časa ter zgradbo dramskega besedila. Nato se bomo ukvarjali s prvinami odrskih uprizoritev, kot so mimika, kretnje, posnemanje glasov, pravilna izgovorjava, improvizacija, nastopanje pred občinstvom … Seznanili se bomo z ustvarjalci gledaliških predstav in s potekom ugledališčenja dramskega besedila. Ogledali si bomo vsaj eno mladinsko gledališko predstavo. Pripovedna in pesniška besedila bomo preoblikovali v dramska in pisali krajša dramska besedila.

Ko bomo že »pravcati profesionalci«, bomo pridobljeno znanje in ustvarjalnost delili z ostalimi učenci in zanje pripravili predstavo. 

Pri delu bo posebej izražena skupinska dinamika, ki pozitivno vpliva na medsebojne odnose.

Pri predmetu matematična delavnica se učenci ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi z matematiko, ter izmenjujejo svoje ideje in razumevanje matematike s sovrstniki in učiteljem.

Pri pouku matematična delavnica:

• skušamo učencem na zanimiv način prikazati uporabo znanj, obravnavanih pri rednem pouku;
• vključujemo izkustveno učenje vsebin, s katerimi se učenci srečajo pozneje pri rednem pouku matematike;
• matematične vsebine navezujemo na doživljanje učencev;
• matematična znanja poglabljamo v smereh, ki niso neposredno povezane z delom pri pouku matematike.
• pridobivajo izkušnje in jih povezujejo z matematičnimi znanji, pridobljenimi pri rednem pouku;
• razvijajo sposobnost izražanja svojega matematičnega znanja;
• oblikujejo pozitiven odnos do matematike in do lastne matematične dejavnosti;
• razvijajo sposobnost opazovanja in spremljanja lastnega načina razmišljanja;
• razvijajo prostorske predstave;
• učijo se celovitega načrtovanja in izvajanja matematičnih dejavnosti ter sodelovanja z drugimi;
• spoznajo matematiko kot delo več generacij in narodov.

V matematični delavnici izvajamo aktivne oblike dela, prilagojene interesom in sposobnostim učencev. V veliki meri se odločamo za samostojno delo, samostojno ali skupinsko preiskovanje in aktivno pridobivanje izkušenj (risanje, tlakovanje, igranje, modeliranje z materiali) itd. S sodelovalnim učenjem učence učimo sodelovalnih spretnosti. Matematična delavnica je lepa priložnost za učenje le-teh.

Pouk fizike je v osnovni šoli velikokrat zelo abstrakten. Velik del učencev in učenk pa potrebuje za uspešno razmišljanje stik s konkretno situacijo.
Vsestranska uporaba tehnike v vsakdanjem življenju omogoča uporabo vsakomur dostopnih tehničnih pripomočkov za preverjanje zakonitosti fizike. Pri tem naj bi jih vodil opisani predmet.

Poudarek fizike v osnovni šoli bi moral biti na spoznavanju pojavov in manj na njihovem računskem obravnavanju. Idealno je torej fiziko poučevati skozi delo na projektih, kar predlaga pričujoči predmet. Ti projekti so lahko enourni demonstracijski poskusi, ki jih izvaja učitelj v sodelovanju z učenci, lahko pa so tudi večtedenski projekti s terenskim delom . Izkoristili bomo bližino stražunskega gozda, ter obiskali Center eksperimentov v Mariboru.
Če te mika raziskovanje in eksperimentiranje, je to pravo mesto za te.

Že stari Grki so se zavedali pomena dobrega govorništva, retorike. Se spomnite Demostena, enega najpomembnejših govornikov antične Grčije? Demosten je moral premagati težave, ki jih je imel zaradi slabega zdravstvenega stanja in jecljanja, da je postal velik govornik. Da bi premagal težave je začel izvajati deklamacijske vaje in vaditi govor s peščico kamnov v ustih, da se je prisilil, da govori brez jecljanja. Poleg tega je kričal na plaži, da je okrepil glas. Čeprav je trajalo nekaj let, je Demosten uspel normalno govoriti. Pa ne samo normalno, ampak se je zapisal v zgodovino, kot eden največjih retorikov.

Kaj bomo spoznali pri izbirnem predmetu Retorika?

• Kaj sploh je retorika ali govorništvo (veščina oz. tehnika);
• Kateri so osnovni principi retorične tehnike;
• Zakaj je bila retorika že v antiki med Rimljani in Grki v šoli obvezna;
• Kako se učinkovito pogovarjati in zagovarjati svoja stališča;
• Kako se oblikuje prepričljiv govornik;
• Kako načrtovati in izvesti javni govorni nastop;
• Zakaj se danes vse javne osebe (politiki, igralci, pevci,…) učijo veščine govorništva.

Cilj predmeta je učence in učenke v devetem razredu naučiti predvsem samostojnega, koherentnega, kritičnega oblikovanja in izražanja stališč ter suverenega nastopa pri drugih predmetih kakor tudi na vseh drugih področjih družbenega in zasebnega življenja.

Predmet ima pet tematskih sklopov: Kaj in zakaj retorika; Retorična tehnika; Argumentacija; Govorniški nastop; Retorika in argumentacija za aktivno državljanstvo.

Besede imajo moč. Se slišimo pri retoriki.

KRATEK OPIS PREDMETA:

Delo bo potekalo v gospodinjski učilnici, kjer bodo učenci skozi teorijo in predvsem praktičnim delom (kuhanjem) poglabljali svoje znanje iz predmeta gospodinjstvo. Spoznali in usvajali bodo različne mehanske in toplotne postopke priprave jedi. Naučili se bodo pripraviti prehransko uravnotežene obroke ter jedilnike.

CILJI, ki jih želimo doseči: 

• učenci razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani predvsem v smislu zagotavljanja zdravja,
• učenci nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu Gospodinjstvo,
• učenci poglabljajo znanja predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinsko-turističnih šolah in zdravstvenih šolah,
• učenci pridobivajo spretnosti pri pripravi jedi in zdravega prehranjevanja,
• učenci razvijajo individualno ustvarjalnost.

GRADIVA, PRIPOMOČKI: zvezek za zapiske in predpasnik

 OCENJEVANJE: projektnega, sodelovalnega in praktičnega dela.

Izbirni predmet šolsko novinarstvo je enoletni izbirni predmet, ki nadgrajuje predmet slovenščina.

Kaj bomo počeli?

• Spoznali bomo množične medije, delo novinarja in novinarska/publicistična besedila;
• opravljali bomo delo novinarja ter se podučili, kako pisati in objavljati novice o aktualnih dogodkih;
• napisali bomo svoj intervju, oceno filma oz. kritiko filma/knjige in spoznali še druge vrste publicističnih besedil;
• spremljali radijski in televizijski informativni program ter ga kritično presojali;
• sodelovali na literanih natečajih.

Temeljni namen predmeta je razviti pri učencih pozitivni odnos do turizma in turistov. Predmet povezuje in nadgrajuje znanje, ki ga učenci pridobivajo pri drugih predmetih in dejavnostih, zlasti pri geografiji, zgodovini, slovenščini in tujem jeziku.
Turizem je v Sloveniji leta 2022 ustvaril 9,2 % bruto domačega dohodka BDP ali 5,4 MRD €) . S podaljševanjem prostega časa pa se v turizmu ponujajo številne nove možnosti zaposlovanja.

Predmetu turistična vzgoja je namenjenih 35 ur.
Pouk vključuje aktivne metode učenja v učilnici in na terenu.

Učenci  pripravijo in pomagajo pri izvedbi nagradnega izleta v mesecu juniju, pregledujejo in uporabljajo literaturo, oblikujejo mapo, fotografirajo, kartirajo kulturne spomenike v domačem okolju, izdelajo poročilo in plakat, izdelajo osnutek za turistični spominek, obiščejo turistično agencijo in hotel, preizkusijo se v vodenju po znamenitostih Maribora, pripravijo radijski oglas, prospekt in zloženko za domači kraj.

Učenci pri predmetu turistična vzgoja:

• razvijajo sposobnost kulturnega komuniciranja in javnega nastopanja;
• spoznavajo kako pridobiti in posredovati informacije;
• spoznavajo turistične poklice (o prednostih in pomanjkljivostih);
• spoznavajo in vrednotijo naravno in kulturno dediščino;
• seznanijo se z osnovami za razvoj turizma v Mariboru in Sloveniji.

 Vsebine (poglavja):

Turizem in njegov razvoj (osnovni pojmi, vrste turizma)

Osnove za razvoj turizma v domačem kraju (naravne, družbene)
Turizem kot gospodarska dejavnost (povezanost obrti, trgovine, …)
Odnos do gostov (turistični bonton)
Turistično oglaševanje in informiranje (vrste in oblike oglaševanja)
Skrb za razvoj turizma (ljubiteljske, profesionalne oblike)
Vodenje po domačem kraju (priprava, izvedba)
Izbirni predmet TVZ se ocenjuje številčno. Ocenjujemo znanje učencev o turizmu in nekatere zmožnosti oziroma veščine. Pri ocenjevanju veščin (terensko delo, raziskovanje), ocenjujemo napredek. Ocenimo lahko tudi pisni izdelek (npr. poročilo, referat, seminarsko nalogo), nastop ali delo v skupini.

Umetnostna zgodovina je veda, ki obravnava zgodovino idej in njihov izraz v likovnih zvrsteh (arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu …). Predstavlja kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel in kako je likovno izražal misli in občutja.

Temeljni cilj in namen predmeta je, da učenca vpelje v svet umetnin od davnine do naših dni ter, da spozna umetnost in kulturo domačega kraja in širšega okolja. Umetnostnozgodovinska znanja širijo duhovno obzorje in učencu dajejo življenjsko osmišljanje, navajajo na sprejemanje raznolikega.

Predmet ni naravnan v kopičenje podatkov, temveč umevanje likovnih stvaritev. 

V okviru predmeta bomo izvedli tudi obisk v Umetnostni galeriji Maribor.

Tudi v šolskem letu 2024/25 lahko učenci  9. razreda izberejo kot enega izbirnih predmetov nemščino. Izvaja se dve uri tedensko. 

Učenci pri pouku tujega jezika:

• krepijo svojo radovednost, željo in potrebo po novem znanju,
• razvijajo sposobnost za pridobivanje in ohranjanje znanja in spretnosti,
• razvijajo svoje spoznavne sposobnosti,
• razvijajo ustvarjalnost, potrebo po izražanju,
• razvijajo sposobnosti komunikacije in reševanja nesoglasij,
• razvijajo sposobnosti dela v skupinah,
• oblikujejo osebne cilje učenja, spoznavajo in kritično ovrednotijo svoje dosežke ter si prizadevajo za izboljšanje,
• oblikujejo splošne kulturne in izobrazbene vrednote.

Pri delu bomo uporabljali učbeniški komplet Prima plus.

Pri pouku nemščine se bomo pogovarjali o šoli, družini, prostem času, bivanju v mestu in na podeželju, živalih, deželah nemškega govornega območja, počitnicah, praznikih, izletih in potovanjih, nakupovanju in modi, zdravju, naučili se bomo dopisovanja s prijatelji, naročanja v restavraciji, in podobno.

Skladno s tem bomo razvijali vse jezikovne sposobnosti:

• slušno in bralno razumevanje ter
• govorno in pisno sporočanje.

Z učenjem nemškega jezika učenci spoznavajo značilnosti nemško-govorečih  držav (D-A-CH) in ljudi, primerjajo svojo kulturo z drugimi in tako razvijajo občutljivost ter razumevanje drugačnosti.

Znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih učenci usvojijo in razvijejo pri pouku nemščine je pomembno v poklicnem in zasebnem življenju za razvijanje širše medkulturne komunikacijske sposobnosti. To pa je v času vse večjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med Slovenijo in nemško govorečimi državam, vedno bolj pomembno.                    

Kemija v okolju je predmet, kjer se poglablja in utrjuje znanja, veščine in spretnosti, ki jih boste pridobili pri pouku kemije. Poudarek je na aktivnem proučevanju vode, zraka in tal ter vplivu onesnaževanja na zdravje ljudi s pomočjo eksperimentalnega dela.
Pri predmetu Kemija v okolju se boste urili v natančnem opazovanju, beleženju, razvrščanju in analiziranju podatkov in informacij. Raziskovali boste pomen vode za življenje, glavne onesnaževalce, na terenu se naučili pravilno odvzemati vzorce vode in le te analizirati. Na podlagi rezultatov analize vode v domačem kraju se bomo podrobneje posvetili posledicam današnjega načina življenja in predlagali rešitve za boljšo kvaliteto vode.

Cilji:

razumeti pomen (pitne) vode za življenje,

• poznati glavne onesnaževalce vod v domačem kraju,
• načrtovanje in izvedba terenskega dela,
• opis stanja vode s preprostimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi.

Način izvajanja:
Predmet bo potekal s pomočjo eksperimentalnega dela, ki se izvaja v okviru terenskega, sodelovalno-raziskovalnega ali projektnega dela ter se smiselno povezuje z ostalimi oblikami aktivnega učenja.

Ocenjevanje:

• eksperimentalne spretnosti in veščine
• raziskovalne in seminarske naloge v povezavi s terenskim delom
• predstavitev teme skupini učencev s pomočjo plakata, računalniške predstavitve, videoposnetka …

T                  

Izbirni predmet filozofija za otroke – kritično mišljenje je namenjen učencem od 7. do 9. razreda. Skozi  različne zgodbe otrok bomo razpravljali o  filozofskih problemih.

 CILJI PREDMETA:

• Biti  razsoden in sposoben razlikovati.
• Misliti s svojo glavo.
• Razvijati komunikacijske sposobnosti in miselne procese.
• Postati radovedni, razmišljujoči, komunikativni in ustvarjalni odrasli, ki bo kos spremembam v življenju.

 OPIS DELA PRI POUKU: Skozi sodelovalno delo v krogu bomo spoznavali različne zgodbe in jih povezovali z lastnimi izkušnjami. Učiteljica ne bo podajala snovi, temveč vodila dialog z učenci. Ob upoštevanju različnih interesov učencev izbiramo teme za diskusijo, oblikujemo stališča, ustvarjamo različne dialoge, igramo vloge, iščemo podobne primere. Učimo se postavljati vprašanja. Razvijamo pozitivno samopodobo.

PRIDOBIVANJE OCEN: Učiteljica oceni sodelovanje pri skupinskih debatah, izražanje stališč, razumevanje in razlago problemov, ki so bili tema naših diskusij, sodelovanje z drugimi učenci v istem procesu. Učenci ob koncu napišejo krajši sestavek na določeno temo.

Ali je grad na Piramidi res imel podzemne rove, ki so vodili v dolino? Veš, zakaj so Mariboru včasih rekli jugoslovanski Manchester? Ali, katero tovarno v Mariboru je Hitler ustanovil za izdelovanje letalskih delov in je kasneje postala ena najmočnejših tovarn avtomobilov? Veš, kje v širšem območju Srednje Evrope so prižgali prvo žarnico? Ali pa, kaj so katakombe in kje jih lahko vidimo? In kdaj je Maribor dobil ‘železno cesto’?
Na nekaj teh vprašanj bomo morda odgovorili pri raziskovanju našega kraja (na ostala pa v kakšnem krožku). 

Vir slike: https://museum-mb.si/srednji-vek/;

Izbirni predmet predstavlja učni načrt za obravnavno krajevne zgodovine z naslovom Odkrivajmo preteklost svojega kraja.

Učni načrt je sestavljen iz štirih tematskih sklopov:

• Srednjeveške zgodbe;
• Kako smo potovali?;
• Slovenci kot vojaki;
• Selitve skozi zgodovino.

Učitelj glede na zanimanje učencev, materialne pogoje šole in zastopanosti teme v kraju in okolici izbere dva tematska sklopa izmed štirih, ki se jih obravnava v 35 učnih urah.
Del učnih ur se izvede tudi v obliki zaokroženih časovnih sklopov v obliki terenskega dela.
Torej učenci, kateri temi bi izbrali? Ste pripravljeni na raziskovanje preteklosti, morda tudi kakšnih skrivnosti vašega kraja?