Podatki o projektu Posodobitev omrežij LAN na VIZ

Naziv operacije: Posodobitev računalniških omrežij LAN na VIZ v osnovnem in srednjem šolstvu ter organizacijah za izobraževanje odraslih

Upravičenec: Arnes, Tehnološki park 18, Ljubljana

Obdobje izvajanja operacije: 2022-2026

Cilji projekta: Namen projekta Posodobitev omrežij LAN na VIZ je posodobiti računalniška omrežja; pregled obstoječega stanja, izdelava načrta posodobitve, izvedba posodobitve – nadgradnja aktivne in pasivne opreme v osnovnem in srednjem šolstvu ter na organizacijah izobraževanja za odrasle.

Skupna vrednost programa znaša 5.533.333,81 €, sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost znašajo 4.605.647 €.

Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Pripomogel bo k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti. NOO sofinancirata Evropska unija – NextGenerationEU in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v okviru odziva Unije na pandemijo COVID-19.

Vse informacije o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v Republiki Sloveniji najdete na spletni strani noo.gov.si.

Naša šola je lani bila izbrana za izvajanje dvoletnega projekta Dvig digitalne kompetentnosti, v katerega je vključenih 220 slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov oz. organizacijskih enot vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Namen projekta Dvig digitalne kompetentnosti je izboljšati kakovost in učinkovitost izobraževanja in usposabljanj ter spodbujati razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, ki bodo prispevali k dvigu digitalnih kompetenc vodstvenih in strokovnih delavcev, otrok, učencev in dijakov.

Prvi koraki so bili opravljeni, med drugim smo že izvedli testiranje določenih skupin učencev in vseh učiteljev z orodjem SELFIE in za to prejeli značko Evropske komisije. Rezultati vprašalnika pa nam bodo v veliko pomoč pri pripravi digitalne strategije šole v naslednjem šolskem letu.

Vse informacije o projektu najdete tukaj.

Cilj projekta je razvoj prožnejših oblik učenja s pomočjo učinkovite rabe digitalnih tehnologij v VIZ ter s tem spodbujanje strokovnih delavcev VIZ za reflektivno prakso, načrtovanje ter udejanjanje lastnega strokovnega razvoja (digitalnih strategij VIZ-a, digitalnih kompetenc strokovnih delavcev in otrok/učencev/dijakov).

Ciljne skupine, ki so vključene v projekt, so vzgojno-izobraževalni zavodi, znotraj teh pa zaposleni: strokovni delavci (ravnatelji, učitelji in drugo strokovno osebje) na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vzgoje in izobraževanja v dijaških domovih ter posledično otroci, učenci in dijaki.

Končna dodana vrednost programa bo glede na različno raven digitalne kompetentnosti posameznih strokovnih delavcev in VIZ-a v celoti izdelana digitalna strategija za posamezen VIZ in na osnovi strategije izvedena usposabljanja ter udejanjanje teh znanj v vzgojno-izobraževalnem procesu. Izdelava strategije bo temeljila na analizi stanja in pripravi akcijskega načrta. To pomeni, da bodo zaposleni v posameznem VIZ-u aktivni udeleženci v procesu analize ter v procesu priprave in izvajanja akcijskega načrta in s tem opolnomočeni za evalvacijo in nadgradnjo digitalne strategije znotraj zavoda tudi po zaključku programa.

Projekt Dvig digitalne kompetentnosti se od dosedanjih usposabljanj na področju digitalnih kompetenc razlikuje v izhajanju iz dejanskih potreb posameznega VIZ-a in načrtovanju strategij VIZ-a za dvig digitalnih kompetenc.

Ugotovljeni problemi in izzivi

Kljub številnim strateškim dokumentom, strategijam, smernicam, projektom, usposabljanjem in drugim pobudam ugotavljamo, da ostaja v slovenskem šolskem prostoru problem smiselne rabe digitalne tehnologije. Zato vodstveni in strokovni delavci potrebujejo sistematično podporo za učinkovito rabo digitalnih tehnologij pri doseganju vzgojno-izobraževalnih ciljev in razvijanju digitalnih kompetenc učečih se.

Opravljene analize kažejo na nujno ukrepanje na treh področjih:

• inovativnih pristopih pedagoškega vodenja in načrtovanja učinkovite rabe digitalnih tehnologij v VIZ,
• pedagoških digitalnih kompetencah strokovnih delavcev VIZ-ov in
• učinkovite rabe digitalnih tehnologij v vzgojno-izobraževalnem procesu in s tem posledično povezanem dvigu digitalnih kompetenc otrok, učencev, dijakov.

Dejavnosti v projektu

V programu bodo zasnovane, preizkušene in evalvirane raznolike dejavnosti za razvoj digitalne kompetentnosti deležnikov v vzgoji in izobraževanju:

• različna usposabljanja in izobraževanja za profesionalni razvoj pedagoških digitalnih kompetenc strokovnih delavcev VIZ-a,
• podporno spletno okolje za učinkovito rabo digitalnih tehnologij v VIZ-ih (interaktivni učni načrt z dodanimi pripravljenimi gradivi in povezavami, možnostjo kreiranja letne in sprotnih priprav na VIZ), orodja za samopreverjanje digitalnih pedagoških kompetenc in učinkovite rabe digitalnih tehnologij VIZ, digitalna gradiva, primeri dobre rabe),
• vzpostavljene učeče se skupnosti digitalnih znanj in izkušenj znotraj VIZ in prenos na ostale VIZ-e,
• priročnik za dvig digitalnih kompetenc na VIZ-u.

Pričakovani rezultati

Rezultat programa bo opolnomočenje strokovnih delavcev VIZ za razvoj digitalnih strategij VIZ-a, strokovnih, pedagoških digitalnih kompetenc strokovnih delavcev in procesno razvijanje digitalnih kompetenc otrok, učencev in dijakov.

Konzorcijski partnerji

• Zavod Republike Slovenije za šolstvo (poslovodeči partner)
• Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – ARNES

Partnerji projekta

V izvajanje programa je vključenih 220 vzgojno-izobraževalnih zavodov oz. organizacijskih enot vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki bodo izvedli predvidene aktivnosti, opredeljene v javnem pozivu za izbor sodelujočih vzgojno-izobraževalnih zavodov v programu Dvig digitalne kompetentnosti. Zaposlenim v VIZ-ih, ki ne bodo vključeni  v program (to so VIZ-i, ki se niso prijavili k sodelovanju), bo omogočena udeležba na usposabljanjih, ki jih bosta izvajala konzorcijska partnerja.

Finančna podpora

Skupna višina sredstev, namenjena za izvedbo projekta, je 1.950.000,00 EUR.

Goran Tušak,
vodja šolskega tima

Naša šola je kot implementacijska šola vključena v projekt Pogum, ki je financiran s strani Evropske unije (Evropski socialni sklad) in deluje pod okriljem ZRSŠ in MIZŠ. Projekt bo trajal do 31. 12. 2022. Namen projekta je razviti, preizkusiti in implementirati model spodbujanja kompetence podjetnosti v osnovnih šolah, s katerim bi omogočili šolajočim lažje prehajanje med osnovno šolo in okoljem. Učencem želimo približati in v njih spodbuditi podjetni način razmišljanja.
Cilj projekta je zagotovili šolarjem čim več praktičnih izkušenj, jih naučiti, kako pridobljeno znanje uporabiti ter usposobiti kako proaktivno in samoiniciativno delovati v svojem okolju in uresničiti lastne želje, zamisli, ideje in interese. Učenci bodo po končanem šolanju bolje opremljeni z znanjem, veščinami in spretnostmi, s katerimi bodo učinkoviteje vstopali na trg delovne sile kot samostojni in kompetentni posamezniki.

Glede na potrebe učencev, ki so jih učenci sporočali na šolskih skupnostih in šolskem parlamentu ter na podlagi ankete, ki smo jo izvedli med učitelji, kjer smo skupaj določali prioritete in izzive s katerimi se učenci srečujejo, smo se odločili, da bo naše področje na katerem bomo aktivno delovali v šolskem letu 2019/2020, poklicna in karierna orientacija in sicer, kako lahko učenci skozi praktične dejavnosti in s spoznavanjem sebe lažje izberejo svojo poklicno prihodnost.
Izbrali smo naslednje smernice v okviru sklopa Poklicna in karierna orientacija:

• spodbujanje samo-motivacije učencev za pridobivanje znanja za poklic, ki so si ga izbrali,
• spodbujanje delovnih navad in samostojnost,
• priprava učencev na razgovore za službo,
• seznanjanje učencev z možnimi poklici in spodbujanje k dovolj zgodnji odločitvi za poklic,
• spoznavanje samega sebe, svojih potencialov, interesov in strasti na področju dela in izven dela,
• razmišljanje o poklicni prihodnosti – katere probleme želimo reševati,
  oblikovanje lastnih poklicnih ciljev,
• razvijanje vztrajnosti, predanosti in sledenja ciljem.

Pri učencih bomo razvijali naslednje veščine.

• Ideje in priložnosti: odkrivanje priložnosti
• Viri: samozavedanje in samoučinkovitost, motivacija in vztrajnost, mobiliziranje drugih
• Aktivnosti: prevzemanje pobude, načrtovanje in vodenje, sodelovanje, izkustveno učenje

V projekt so vključeni vsi učenci in učitelji naše šole v vseh oblikah pouka, kot tudi v dnevih dejavnosti.
Člani šolskega tima, ki podrobneje organiziramo in spremljamo aktivnosti znotraj projekta smo Andreja Kuhar, Lidija Klančič, Nina Babič, Goran Tušak in Jasmina Voršič.
Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo celotnega projekta, znaša 3.299.864,57 EUR.

Vodja projekta,
Andreja Kuhar

Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju

Cilj operacije je izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter večja usposobljenost izobraževalcev prek večje uporabe sodobne IKT pri poučevanju in učenju. Vzgojno-izobraževalnim zavodom se sofinancira izgradnja brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme, razvija se e-storitve in e-vsebine.

http://www.eu-skladi.si/

Evropska mreža zdravih šol (The European Network of Health Promoting Schools) je nastala kot strateški projekt pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (Urad za Evropo), Sveta Evrope in Evropske komisije.
Slovenija se je z 12 pilotskimi šolami priključila Evropski mreži zdravih šol leta 1993. Projekt sta podpirali Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Inštitut za varovanje zdravja RS pa je bil naš nacionalni podporni center.
Z vključitvijo v projekt smo se zavezali, da bomo upoštevali 12 kriterijev, ki so bili oblikovani v Evropski mreži zdravih šol:

1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci.
3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude.
5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.
6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta zdravstvene vzgoje.
8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev.
9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje vzgled za zdravo obnašanje.
10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bosta dejavno podprli pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.

ORGANIZACIJA PROJEKTA SLOVENSKE MREŽE ZDRAVIH ŠOL

Na šoli se projekta Zdrava šola lotevamo v okviru šolskega tima ZŠ, ki s sistematičnim načrtovanjem in evalvacijo izpolnjuje zastavljene cilje Slovenske mreže zdravih šol. Strokovni delavci v okviru različnih vsebin celostno pristopamo k zdravju ter iščemo možnosti, ki nam jih omogoča šolsko okolje. Vsebine zdravja so del letnega delovnega načrta šole z različnimi projekti in dejavnostmi, ki so usmerjene v zdrav življenjski slog, s spodbujanjem sodelovanja staršev, lokalne skupnosti, zdravstvene službe ter drugih zainteresiranih institucij in posameznikov.

Naloge, ki jih izvajamo, so:

1. gibanje,
2. zdrava prehrana,
3. zdravo telo,
4. odnos do ljudi,
5. družbeno koristno delo,
6. odnos do okolja,
7. varno v prometu.

NAČRTOVANE AKTIVNOSTI, KI JIH VSA LETA ŽE IZVAJAMO NA NAŠI ŠOLI

Aktivnosti se med leti spreminjajo, dopolnjujejo.

1. Razvijanje pozitivnih odnosov in pozitivne samopodobe:

• razredne ure,
• tekmovanja,
• prostovoljstvo,
• medsebojna pomoč,
• tutorstvo.

2. Spoštovanje drugih in drugačnih ljudi:

• razredne ure,
• druženje z upokojenci,
• učna pomoč (tutorstvo),
• delavnice (samopodoba, odnosi, odvisnost).

3. Razvijanje medgeneracijskih odnosov:

• prireditve,
• ustvarjalne delavnice za učence in starše,
• sodelovanje z upokojenci,
• sodelovanje z lokalno skupnostjo.

4. Razvijanje odgovornega odnosa do zdravja:

• razredne ure,
• interesna dejavnost (Zdravkove dogodivščine, Prva pomoč),
• tematske ure pri naravoslovju (Dan slovenske hrane, Voda, Zdravilna zelišča, Zdrav način življenja, Mleko in mlečni izdelki),
• zdravi zobje (redni pregledi pri šolskem zobozdravniku in tekmovanje za zdrave zobe),
• razvijanje odgovornega odnosa do zdrave hrane, hrane kot dobrine ter hrane iz lokalnega okolja,
• šolska shema (Uživanje sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov).

5. Športne aktivnosti:

• rekreativni odmori,
• športna tekmovanja,
• športni dnevi,
• minuta za zdravje,
• razširjeni program (Gibko, Športni mix, nogomet, judo, gimnastika),
• aktivne počitnice (ZPM).

6. Razvijanje odgovornega odnosa do okolja:

• zmanjševanje plastičnih odpadkov (Reciklirko),
• varčevanje z vodo in elektriko,
• ločevanje in ponovna uporaba odpadkov,
• zbiranje zamaškov, starega papirja.

7. Prometna vzgoja:

• policist Leon svetuje,
• razredne ure.

8. Humanitarne akcije:

• zbiranje zamaškov, plastenk,
• solidarnostna pomoč v primeru naravnih nesreč,
• solidarnostna pomoč ljudem v stiski.

9. Obeleževanje svetovnih in mednarodnih dni, povezanih s cilji zdrave šole:

• oglasna deska,
• svetovni dan otroka,
• svetovni dan hrane,
• dan boja proti AIDS-u,
• mednarodni dan strpnosti,
• dan človekovih pravic,
• svetovni dan brez cigarete,
• svetovni dan voda,
• svetovni dan zdravja,
• dan Zemlje.

RDEČA NIT ZA ŠOLSKO LETO 2023/24

V okviru Zdravih šol so za šolsko leto 2023/24 izbrali geslo: “Lepa beseda lepe odnose najde“.

Rdeča nit je tako namenjena spodbujanju dobrih medsebojnih odnosov med učenci, učitelji, starši in vsemi, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu, (s)pobudami za zmanjševanje vseh vrst nasilja in predvsem različnim dejavnostim, ki pripomorejo k dobremu duševnemu zdravju.

Ljudje smo socialna bitja. Povezave, ki jih gradimo z drugimi, so ključne za socialno, psihično in telesno zdravje. Medosebni odnosi so tisti, ki pomembno prispevajo k smislu življenja in vplivajo na to, kako posameznik zaznava kakovost svojega življenja. Močno se povezujejo z našimi najrazličnejšimi izkušnjami – lahko so vir pozitivne samopodobe, zadovoljstva z življenjem in dobrega počutja, lahko pa so vir težav, problemov, potrtosti. Spoštljiva, prijazna komunikacija predstavlja pomembno vlogo v izboljševanju odnosov z drugimi. Učinkovita komunikacija vodi v močnejše čustvene povezave z drugimi, v oblikovanje in vzdrževanje močnih in stabilnih prijateljskih odnosov, ki nam dajejo moč pri spoprijemanju z vsakodnevnimi izzivi.

Namen

Kulturna šola je projekt, primarno namenjen obšolskim dejavnostim iz področja kulture v osnovnih šolah in vrtcih, ki ima jasen cilj – dvigniti kvaliteto in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti.
Kulturna šola načrtno povezuje kulturno in šolsko sfero, ki sta v procesu kulturne vzgoje in izobraževanja nepogrešljivi partnerici. Profesionalen pristop projekta je načelo, ki ga šole sprejemajo z dobrodošlico, saj omogoča ustrezen razvoj, predstavitev promocijo in evalvacijo dela v okviru obšolskih dejavnosti.

Temeljne značilnosti projekta

Kulturna šola (izvajalec je JSKD) je kompleksen projekt, primarno namenjen obšolskim dejavnostim iz področja kulture v osnovnih šolah. Ima jasen cilj – dvigniti kvaliteto in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula. Namen akcije je porast prizadevanj za ustrezno kulturno vzgojo na osnovnih šolah, omogočanje ustvarjalnosti mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpora kakovostnim dosežkom ter skrb za izobraževanje udeležencev in mentorjev kulturnega udejstvovanja in vzpostavitev šole kot žarišča kulturnih programov v lokalnih okoljih z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja.

Strukturiranost projekta

Projekt Kulturna šola se strukturirano odvija na lokalni, regijski in državni ravni preko mreže 59-tih izpostav JSKD po vsej Sloveniji.
Projekt je na prireditveni ravni zasnovan piramidno, kar pomeni, da poteka na treh ravneh – lokalni, regijski in državni. Vsaka prireditev za otroke v tem sistemu ima tudi izobraževalni predznak, saj so hkrati organizirane delavnice, okrogle mize in strokovni posveti. Vodijo jih strokovnjaki z namenom nadgradnje znanj mentorjev in udeležencev. Sistem piramide omogoča vsem otroškim skupinam, ne glede na dejavnost (zborovstvo, gledališče, lutke, folklora, ples, literarna, filmske dejavnost…), da enkrat letno svoje delo predstavijo širši publiki in selektorju (lokalni nivo je popolnoma odprt za vse, ki želijo sodelovati). Selektor potem izbere najboljše na regijsko prireditev. Najboljši se promovirajo na državnih festivalih.
Kulturna šola nosi zelo močan izobraževalni predznak za vse udeležence. Veliko energije in strokovnega znanja je vloženega v pripravo kakovostnih neformalnih izobraževalnih modulov z vrhunskimi mentorji (od enodnevnih seminarjev, praktičnih delavnic, tečajev… pa do poletnih taborov in celoletnih šol), ki ponujajo tako osnovna kot nadaljevalna znanja za vse udeležence projekta.
Z razpisom Kulturna šola želimo predstaviti najbolj kakovostne dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti in širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Ne gre za vključevanje šol v še en mrežni projekt, ampak za spodbudo in zavedanje kulturnih potencialov in možnosti, ki jih šole imajo. Naziv Kulturna šola lahko pridobijo osnovne šole, ki imajo po obsegu in kvaliteti nadpovprečno razvito kulturno dejavnost ter delujejo kot žarišče kulturnih programov svojega okolja.

Kako priti do naziva Kulturna šola
Za naziv Kulturna šola lahko kandidirajo šole, ki ustrezajo naslednjim pogojem:

1. na njih trajno, najmanj pa pet let, obstaja razvejano in kakovostno kulturno življenje več kot na treh področjih kulturnega delovanja – glasba, gledališče, lutke, folklorna dejavnost, film in video, plesna, likovna in fotografska dejavnost, literatura, varovanje kulturne dediščine – in je vanjo vključeno večje število učencev in učiteljev;
2. programi nastajajo in se izvajajo pretežno v okviru izbirnih predmetov in obšolske dejavnosti;
3. šola omogoča in spodbuja mentorsko delo svojih delavcev, specifično izobraževanje in izpopolnjevanje na področjih kulturnega in umetniškega udejstvovanja;
4. njihove skupine redno sodelujejo na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, namenjenih predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosežkov;
5. redno prireja kulturne dogodke, namenjene učencem;
6. pripravlja kulturne programe za širšo javnost;
7. omogoča dejavnost drugih kulturnih društev in skupin v svojih prostorih.

Merila za podelitev naziva Kulturna šola so torej predvsem obseg in vsebina lastne kulturne dejavnosti obseg in vsebina kulturnih dogodkov, pripravljenih za učence šole v lastni produkciji ali s sodelovanjem drugih; kakovost in odmevnost kulturnih programov, pripravljenih za širšo javnost;dosežki skupin na različnih revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih na območni, regijski in državni ravni in mednarodni dosežki; obseg in vsebina specifičnih izobraževanj in izpopolnjevanj, ki jih je šola pripravila za mentorje; udeležbe mentorjev na izobraževanjih in izpopolnjevanjih s področja kulture, ki so jih pripravili drugi; omogočanje kulturne dejavnosti drugih skupin in društev na šoli. Pri ocenjevanju so sorazmerno upoštevana velikost šole in število učencev.

Projekt Kulturna šola tako združuje in promovira vse osnovne funkcije kulturne ustvarjalnosti v polju prostočasnih dejavnosti, ki jih zaznavamo v Sloveniji: kulturno ustvarjalnost in poustvarjalnost, kulturno vzgojo in izobraževanje, vključevanje depriviligiranih skupin, dostopnost kulturnih vrednot, kakovostno preživljanje prostega časa, medresorsko povezovanje (intenzivno delo z otroki, učenci in mladimi sega v šolski prostor, kjer se skozi številne projekte v obšolskih dejavnostih spodbujata ustvarjalnost in kulturno udejstvovanje. Namen tovrstnega povezovanja je dvig kulturne zavesti in spodbujanje šol, da postanejo kulturna žarišča v okolju, kjer delujejo.
Trdimo lahko, da je naša šola, Osnovna šola Martina Konšaka kulturno žarišče v okolju kjer delujemo. Naši mladi umetniki z njihovimi mentorji so vpeti v vsa kulturna področja na vse ravneh, od lokalne pa vse do mednarodne skupnosti. O tem priča tudi naziv Kulturna šola, ki smo si ga ponovno pridobili septembra 2023, za obdobje štirih let.