SPLOŠNA MERILA – KRITERIJI ZA OPISNO OCENJEVANJE, 1. razred
DOSEGA | DELNO DOSEGA | NE DOSEGA |
Učenec dosega temeljne standarde znanja določene v učnem načrtu za posamezni predmet. Učenec samostojno odgovarja na vprašanja. Podatke smiselno vrednoti in interpretira. Snov smiselno povezuje, znanje uporabi v novih situacijah. Zna rešiti zahtevnejše naloge, pri tem kritično presodi smiselnost podatkov v nalogi, utemelji postopek reševanja in rezultat ustrezno predstavi. Pri predstavitvi znanja uporablja ustrezno strokovno terminologijo. Na vsa vprašanja odgovarja samostojno. |
Učenec dosega samo minimalne standarde znanja, določene v učnem načrtu za posamezni predmet, ali tudi nekaj temeljnih standardov znanja. Snov slabše razume in jo v večini le obnavlja – reproduktivno znanje: našteva ali prepoznava pojme, definicije simbole … Odgovori so pravilni, a nesistematični. Na vprašanja odgovarja ob učiteljevem vodenju. Pri predstavitvi znanja le deloma uporablja ustrezno strokovno terminologijo. |
Učenec ne dosega minimalnih standardov znanja. Snovi ne razume in je ne obnovi. Na vprašanja kljub učiteljičinemu vodenju ne odgovori ali odgovori napačno. |
OPISNO OCENJEVANJE ZNANJA, 1. razred
Ocenjevanje – opisno ocenjevanje znanja v 1. razredu:
ð je načrtovano in usklajeno znotraj oddelkov /aktiva I. VIO;
ð pred ocenjevanjem se znanje preveri (pisno ali ustno);
ð ocenjevanje znanja je pisno in/ ali ustno, pri tem upoštevamo in se ravnamo po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v OŠ.
Znanje učencev in učenk 1. razreda se ocenjuje opisno, ocene so pridobljene s pisnim in ustnim ocenjevanjem (glede na Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v OŠ). Večina opisnih ocen je pridobljenih ustno (praktično, konkretno, ocene izdelkov idr.).
Pridobljena znanja in dosežke učenk in učencev spremljamo formativno (skozi celotno šolsko leto) in izhajamo iz predznanj učencev/ učenk.
SLOVENSKI JEZIK, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Zmožnost pogovarjanja – sodeluje v pogovoru. | Smiselno se vključuje v pogovor in se ustrezno odzove na govorjenje drugega. Uporabi ustrezne izraze in spoštljive ogovore za izrekanje pozdrava, želje, prošnje, zahvale, opravičila, voščila oz. čestitke. Pozna in v ustreznih situacijah pravilno uporabi vikanje oz. tikanje. | Ob spodbudi se vključi v pogovor in se ustrezno odzove na govorjenje drugega. Ob spodbudi uporabi ustrezne izraze in spoštljive ogovore oseb za izrekanje pozdrava, želje, prošnje, zahvale, opravičila, voščila oz. čestitke, ogovora ter vikanja in tikanja. | Občasno se vključi v pogovor in se ustrezno odzove na govorjenje drugega. |
Zmožnost nebesednega sporazumevanja – razume nebesedna sporočila iz svojega okolja (piktogrami). | Iz nebesednih znamenj prepozna sporočilo in ga izrazi z besedami. Sporočila (iz vsakdana) samostojno izrazi z nebesednimi znamenji. | Iz nekaterih nebesednih znamenj prepozna sporočilo in ga v večini pomanjkljivo izrazi z besedami. | Ne prepozna sporočila na videnem piktogramu in ga ne ubesedi. |
Zmožnost poslušanja neumetnostnih besedil – razume krajše neumetnostno besedilo. | Pripoveduje o svojih izkušnjah po videnem/ slišanem. Odgovori na zastavljena vprašanja o videnem, slišanem besedilu. Dopolni besedilo. Pove svoje mnenje o besedilu. | Po poslušanju besedila oz. ogledu posnetka pripoveduje o svojih izkušnjah ob pomoči in usmerjevalnih vprašanjih. Na zastavljena vprašanja odgovori ob vzpodbudi. | Po poslušanju besedila oz. ogledu posnetka ne pripoveduje o svojih izkušnjah. Na zastavljena vprašanja ne odgovori. |
Zmožnost govornega nastopanja – samostojno govorno nastopi. |
Samostojno govorno nastopi z vnaprej napovedano temo in besedilno vrsto. Govori tekoče, dovolj glasno, razločno, naravno in zborno. Besedišče je bogato in jezikovno pravilno. Tvorjeno besedilo je obširno (bogato), smiselno, razumljivo, sovisno in zaokroženo. * Po govornem nastopu se vključi v vrednotenje lastnega nastopa in nastope sošolcev s pomočjo vodenih vprašanj. |
Vsebinsko ustrezno govorno nastopi z vnaprej napovedano temo in besedilno vrsto. Govor vselej ni razločen, tekoč in naraven (občasno potrebuje spodbude). Na trenutke tudi ne dovolj glasen. V večini se izraža zborno, vendar občasno vpleta posamezne pogovorne izraze. Tvorjeno besedilo je nekoliko krajše, a smiselno, zaokroženo in razumljivo.* Po govornem nastopu se vključi v vrednotenje nastopov sošolcev s pomočjo vodenih vprašanj. |
Z vnaprej napovedano temo in besedilno vrsto govorno nastopi s pomočjo vodenih učiteljičinih vprašanj. Pri govornem nastopanju je nesproščen-a. Govor je tih, nerazločen in negotov. Izraža se pogovorno. Tvori nesmiselno, nerazumljivo besedilo, ki ni zaokroženo.
* Se ne pripravi na vnaprej napovedani govorni nastop in ne nastopi.
|
SLOVENSKI JEZIK, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Zmožnost pisanja (*branja) – ima razvite pred-pisalne spretnosti. |
IMA NATANČNO RAZVITE OSNOVNE PREDPISALNE SPRETNOSTI IN OBVLADA PROSTOR MED ČRTAMA (linije natančno umešča v črtovje; linije so pravilno in gladko izrisane, pazi na ustrezno smer pisanja/ risanja – od leve proti desni in od zgoraj navzdol ter ima dobro razvito orientacijo v zvezku, na listu). Sliši glasove krajših in lažjih besed ter tudi posameznih daljših oz. težjih besed in jih pravilno poimenuje (prvi, zadnji, glas znotraj besede). Prepozna število glasov v besedi. V zapisani besedi prepozna enake črke. Preslika preproste besede. Prepozna, poimenuje (bere) in zapiše velike tiskane črke. *Iz črk sestavi in zapiše besede, povedi. Bere besede, povedi. |
IMA RAZVITE OSNOVNE PREDPISALNE SPRETNOSTI.
Zapisane linije so pravilne in umeščene v črtovje, vendar pri tem občasno prihaja do posameznih odstopanj. Posamezne linije tudi večkrat prevleče. Pri risanju/ pisanju pazi na ustreznost smeri pisanja (leva: desna, od zgoraj: navzdol), vendar ga/ jo je pri orientaciji v zvezku/ na listu potrebno občasno še usmeriti.
Sliši nekatere glasove krajših in lažjih besed, jih pravilno poimenuje (prvi, zadnji glas) in navede število teh. V zapisani besedi prepozna nekaj enakih črk. Preslika nekatere preproste besede.
|
OSNOVNE PREDPISALNE SPRETNOSTI ŠE NISO RAZVITE (jih šele usvaja).
Ne sliši glasov krajših in lažjih besed. V zapisani besedi še ne prepozna enakih črk. Ob pomoči preslika preproste besede. Ne pazi na ustreznost smeri pisanja in ima težave z orientacijo na listu, v zvezku (zapis »nametan« po listu).
|
SLOVENSKI JEZIK, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Zmožnost sprejemanja (doživljanja) umetnostnih besedil (proze, dramatike) – razume in doživlja poslušano/gledano umetnostno besedilo.
|
Po poslušanju/gledanju prepozna temo književnega besedila in jo govorno oz. likovno/gibalno izrazi. Govorno in likovno natančno izrazi svojo domišljijsko-čutno predstavo književnega dogajalnega prostora in književne osebe. | Po poslušanju/gledanju prepozna temo književnega besedila in jo govorno oz. likovno/gibalno izrazi. Govorno in likovno izrazi svojo domišljijsko-čutno predstavo književnega dogajalnega prostora in književne osebe. |
Po poslušanju/gledanju ob vzpodbudi prepozna temo književnega besedila in jo govorno oz. likovno/gibalno izrazi.
|
Zmožnost doživljanja umetnostnih besedil (proze) – pripoveduje in »bere« pravljice.
|
Pravljico sestavi oz. »napiše« z nizanjem sličic, ki upodabljajo dogajanje.
* Samostojno zapiše povedi (opiše dogajanje) pod nanizane sličice. |
Ob slikanici glasno »bere« znano pravljico.
|
Pripoveduje znano pravljico. Pri tem potrebuje pomoč in vzpodbude učiteljice (dodatna vprašanja, usmeritev).
|
Zmožnost zaznavanja in doživljanja umetnostnih besedil (poezije) –recitira krajša ritmična besedila. | Na pamet izreka pesniško besedilo (pesem) s pravilnimi rimami. Z glasom ponazori vsa ločila. Upošteva tempo in zvočnost pesmi. Deklamira sproščeno in s telesno govorico. Govor je razločen in dovolj glasen. | Izrekano pesniško besedilo zna na pamet in ga izreka. Med deklamiranjem se nekajkrat ustavi. Z glasom ponazori posamezna ločila. Govor je v večini razločen in dovolj glasen. Občasno uporabi telesno govorico, a je pri izrekanju besedila manj sproščen-a. |
Besedila ne zna v celoti na pamet. Med deklamiranjem se velikokrat ustavlja, se mu/ ji zatika. Z glasom ne ponazori ločil. * Pesmi se ne nauči na pamet in je ne izreka.
|
MATEMATIKA, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Orientira se v prostoru in na ravnini. |
Opredeli položaj predmeta glede na sebe oz. na druge predmete (nad/pod, zgoraj/spodaj, znotraj/ zunaj, desno/levo ipd.). Sledi navodilom in se premika po prostoru ter na ravnini. Oblikuje navodila za premikanje po prostoru. | Opredeli položaj predmeta glede na sebe. Ima težave ob orientaciji glede na druge predmete. Občasno zamenjuje pojma levo: desno. | V prostoru in na ravnini se orientira ob pomoči in usmerjanju učiteljice. Menjuje pojma levo: desno in ima težave pri opisu položajev predmeta. Navodila za opredelitev položaja predmeta pogosto niso jasna. |
(Pre)pozna geometrijske oblike in jih opiše. | Prepozna geometrijska telesa v svojem okolju: kroglo, valj, kocko, kvader in stožec. Geometrijska telesa opiše z matematičnimi izrazi. Pojem geometrijsko telo je jasen. | Prepozna geometrijska telesa v svojem okolju: kroglo, valj, kocko, kvader in stožec. Geometrijska telesa opiše z matematičnimi izrazi. Pri poimenovanju nekatere zamenja z geometrijskimi liki. | V svoji okolici prepozna nekatere izmed geometrijskih teles: krogla, valj, kocka, kvader, stožec. Ta opiše in jih poimenuje z besedami iz svojega jezikovnega okolja. Pogosto jih menjuje z geometrijskimi liki. |
Prepozna in poimenuje geometrijske like: trikotnik, kvadrat, krog in pravokotnik. Like opiše z ustreznimi matematičnimi izrazi. | Poimenuje in ob usmeritvi opiše geometrijske like: trikotnik, kvadrat, krog in pravokotnik. Pri opisu v večini rabi matematične izraze, občasno pa tudi jezik iz vsakdanjega okolja. | Prepozna nekatere geometrijske like (trikotnik, kvadrat, krog in pravokotnik). Pogosto jih zamenjuje z geometrijskimi telesi. | |
Uporablja geometrijsko orodje (šablono). | Pri risanju geometrijskih likov in črt je natančen/ natančna. Koordinacija oko: roka je usklajena. Spretno rokuje s šablono. Primerja črte, razlikuje med različnimi črtami in te uporabi v praktičnih situacijah. | Geometrijske like in črte riše prostoročno in s šablono. Koordinacija oko: roka je usklajena. Rokuje s šablono. Razlikuje med različnimi črtami. | Prostoročno riše različne črte in geometrijske like. Težave ima pri rokovanju s šablono. Izdelki so pogosto nenatančni. |
MATEMATIKA, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Šteje, bere, zapiše in primerja naravna števila do 20. | Natančno šteje, pravilno bere in ustrezno zapiše števila do 20. Pri zapisu pazi na ustrezno poteznost zapisanih linij, ki sestavljajo števila. | Šteje, pravilno bere in zapiše števila do 20. Pri zapisu vselej ne pazi na ustreznost potez zapisanih linij, ki sestavljajo števila. | Šteje do 20 ob pomoči učiteljice ali slikovnih predlogah. Pri branju števil ima težave (prepoznavnost simbolov za zapis števila – ne prikliče iz spomina, jih ne poznava ali pa zamenjuje). Pri zapisu števil je nenatančen/ nenatančna, ne pazi na poteznost. |
Sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10. | Na simbolnem nivoju pravilno sešteva in odšteva v številskem obsegu do 10 (naravna števila do 10 in tudi število 0). Uporabi smiselne računske operacije pri reševanju matematičnih problemov. | Na simbolnem nivoju večinoma pravilno sešteva in odšteva v številskem obsegu do 10 (naravna števila do 10 in tudi število 0). V pomoč je občasno še slikovni oz. grafični nivo. Pri reševanju matematičnih problemov občasno poišče pravilno računsko operacijo. | Na konkretnem in grafičnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10. Pri tem občasno potrebuje vodilo in usmeritve. Pri matematičnih problemih ne uporabi pravilne računske operacije oz. jih ne reši. |
Sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 20, s preštevanjem tudi s prehodom čez 10. | Na simbolnem nivoju natančno sešteva in odšteva v številskem obsegu do 20; tudi preko desetice v obsegu do 20 (s prištevanjem – prehod preko desetice ali že abstraktno). Uporabi smiselne računske operacije pri reševanju matematičnih problemov. |
Na simbolnem nivoju sešteva in odšteva do 20; tudi preko desetice v obsegu do 20 – pri tem si pomaga tudi s ponazorili: konkretno, grafično). Pri reševanju matematičnih problemov občasno poišče pravilno računsko operacijo.
|
Ob pomoči in s ponazorili sešteva in odšteva v množici naravnih števil brez prehoda do 20. Pri matematičnih problemih ne uporabi pravilne računske operacije oz. jih ne reši.
|
Razporedi elemente: predmete, telesa, like, števila po dani lastnosti (eni ali več); razvrstitev prikaže z diagramom. |
Razvrsti elemente: predmete, telesa, like in števila po dveh lastnostih. Razvrstitev prikaže z uporabo različnih diagramov.
|
Razvrsti elemente: predmete, telesa, like in števila po eni lastnosti. Razvrstitev prikaže z uporabo različnih diagramov.
|
Razvrsti predmete, telesa, like in števila na konkretnim nivoju. Opiše svoj način razvrstitve.
|
Bere podatke iz preglednic in prikazov. Predstavi zbrane podatke. |
Pravilno razbere in predstavi podatke s preglednico in s stolpci in vrsticami. | Razbere podatke iz preglednic in prikazov. Ob pomoči oblikuje različne prikaze in preglednice. | Ob pomoči in usmeritvi razbere podatke iz preglednic in prikazov. |
SPOZNAVANJE OKOLJA, 1. razred
PODROČJA OCENJEVANJA | MERILA – KRITERIJI |
VSEBINSKA ZNANJA |
Odgovarja na vprašanja tipa: kaj, kako, zakaj. |
POSTOPKI (SPRETNOSTI): – zaznavanje – primerjanje – razvrščanje – merjenje – sklepanje |
– sistematičnost; – pravilnost; – natančnost; – ustreznost. |
PRAKTIČNI IZDELKI |
– načrtovanje; – izvedba; – uporaba materialov in pripomočkov. |
SPOZNAVANJE OKOLJA, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Usmerjeno opazuje. | Sledi navodilom za opazovanje, z zanimanjem in natančno samostojno opazuje, opazi tudi podrobnosti. Primerja opazovano in predstavi rezultate. | Sledi navodilom za opazovanje in opazuje z interesom. Opazi nekatere podrobnosti. Po usmeritvi primerja opazovano in predstavi rezultate. | Opazuje na pobudo, vodeno in ob dodatni motivaciji. Zazna le posamezne elemente in ne uvidi celote. Opazovanje je kratkotrajno in po lastnem interesu. |
Razvršča predmete iz žive in nežive narave ter snovi. | Iz pogovora samostojno določi kriterije za razvrščanje po več spremenljivkah in skladno s tem razvršča predmete in snovi. Kriterije zna utemeljiti. |
Samostojno razvršča predmete iz žive in nežive narave in snovi po eni spremenljivki.
|
S pomočjo vprašanj in ob pomoči dodatnih, konkretnih ponazoril razvršča predmete in snovi po eni spremenljivki. |
Opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico in pri tem uporablja ustrezno besedišče. | Podrobno in z zanimanjem opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico. Pri tem uporablja ustrezno besedišče. | Ob dodatni začetni motivaciji in vprašanjih opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico. Pri tem v večini uporablja ustrezno besedišče. | Ob vprašanjih skopo opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico. |
Razume navodila, pravila in se po njih ravna. |
Razume navodila in pravila družabnega življenja jih dosledno upošteva (se po njih ravna).
|
Razume navodila in pravila družabnega življenja. Ta v večini upošteva.
|
Razume navodila in nekatera pravila družabnega življenja, a jih redko upošteva.
*Z dodatno pomočjo razume preprosta navodila in pravila. Kljub spodbudi in usmeritvi jih redko upošteva. |
Ravna se po pravilih, ki veljajo za pešce v prometu. |
Pozna in dosledno upošteva pravila (se po njih ravna), ki veljajo za pešce v prometu – upošteva pravila varne hoje. Pozna prometne poti v okolici šole.
|
Pozna posamezna prometna pravila za pešce v prometu in jih upošteva (se po njih ravna). Pozna prometne poti v okolici šole. |
Pozna nekatera prometna pravila za pešce in jih upošteva, ko čuti nadzor. Večino pravil, ki veljajo za pešce v prometu, še usvaja. |
SPOZNAVANJE OKOLJA, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Se predstavi z osnovnimi osebnimi podatki. | Samostojno se predstavi z osebnimi podatki (ime, priimek, starost, ulica, kraj v katerem živi), pozna in navede tudi svoj rojstni datum. |
Samostojno se predstavi z imenom in priimkom ter pozna in navede naslov bivališča ter starost.
|
S pomočjo vprašanj se predstavi z nekaterimi osebnimi podatki (ime, priimek, starost, morda tudi naslov bivališča). |
Prepozna in oriše družinske skupnosti, poimenuje družinske člane.
|
Samostojno poimenuje družinske člane. (Z bogatim besediščem) opiše različne oblike družinskih skupnosti ter razmerja med družinskimi člani (sorodstveni odnosi v družini). |
Poimenuje družinske člane. S pomočjo vprašanj prepozna in opiše nekatere oblike družinskih skupnosti.
|
Poimenuje družinske člane ožje in *širše družine (ob spodbudi in usmeritvi).
|
Se orientira v šoli, poimenuje šolske prostore.
|
Pozna različne šolske prostore in njihov namen, jih poimenuje. Samostojno se orientira v šoli in njeni ožji okolici.
|
Pozna in poimenuje šolske prostore, ve kaj se kje dogaja (namembnost), Orientira se v prostorih, ki so namenjeni razredni stopnji.
|
Pozna in poimenuje nekatere šolske prostore razredne stopnje (tiste, ki jih uporablja).
|
Smiselno uporablja nekatere izraze za opredeljevanje časa.
|
Pozna in pravilno uporablja osnovne časovne izraze za preteklost, sedanjost, prihodnost. Uporabi temeljne časovne izraze: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu. Razume pomen posebno pomembnih dni. Navaja praznike in jih opiše. |
Loči sedanjost in preteklost ter pravilno uporablja izraza prej (včeraj) in potem (jutri). Ve, da imamo različne praznike, nekatere poimenuje. Razume pomen praznovanja.
|
Loči sedanjost od preteklosti.
|
ŠPORT, 1. razred
SPLOŠNI CILJI | MERILA – KRITERIJI OCENJEVANJA |
SPROŠČENO IZVAJA NARAVNE OBLIKE GIBANJA. ð hoja; tek; preskoki; plazenje; plezanje. |
– sproščenost; – skladnost. |
VARNO IZVAJA ENOSTAVNE GIBALNE NALOGE IN UPOŠTEVA PRAVILA IZBRANIH ELEMENTARNIH IGER IN ŠPORTNEGA OBNAŠANJA. |
– poznavanje pravil; – upoštevanje pravil. |
POZNA OSNOVNO POHODNIŠKO OPREMO IN UPOŠTEVA PRAVILA VARNE HOJE. SPOSOBEN JE HODITI TRI URE Z DALJŠIMI POSTANKI. |
– poznavanje pravil in opreme; – upoštevanje pravil; – uporaba opreme. |
IZVAJA ELEMENTE ATLETSKE ABECEDE. ð hoja; tek; skok v daljino; skok v višino; met žogice ali žvižgača. |
– pravilnost izvedbe; – poznavanje pojmov. |
IZVAJA ELEMENTE GIMNASTIČNE ABECEDE. ð preval naprej; stoja na lopaticah; preval nazaj; skok v oporo klečno ali čepno; plazenje, lazenje, hoja in poskoki po klopi; plezanje po letveniku, žrdi in poševni klopi; preskakovanje kolebnice; gimnastične vaje. |
– pravilnost izvedbe; – poznavanje pojmov. |
IZVAJA PLESNE IGRE. ð ritmično gibanje na mestu in po prostoru; rajalne igre; otroški plesi; ljudski plesi; gibalno ustvarjanje |
– pravilnost izvedbe; – poznavanje pojmov. |
ŠPORT, 1. razred
SPLOŠNI CILJI | MERILA – KRITERIJI OCENJEVANJA |
IZVAJA IGRE Z ŽOGO. ð vodenje žoge na različne načine; podajanje žoge; lovljenje žoge; met v cilj; odbijanje balona; elementarne igre z žogo; male moštvene igre. |
– pravilnost izvedbe; – poznavanje pojmov; – poznavanje pravil; – upoštevanje pravil. |
IZVAJA ELEMENTE PLAVALNE ABECEDE. ð tehnike plavanja; higiena in varnost na kopališču. |
– pravilnost izvedbe; – poznavanje pravil; – upoštevanje pravil. |
IZVAJA ELEMENTE POHODNIŠTVA. ð pohod; oprema; pravila. |
– vztrajnost; – poznavanje opreme; – uporaba opreme; – poznavanje pravil; – upoštevanje pravil. |
ŠPORT, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Izvaja naravne oblike gibanja. |
Spretno izvaja različne naravne oblike gibanja v različnih smereh in oblikah. Gibi so usklajeni, koordinirani.
|
Večinoma uspešno izvaja različne naravne oblike gibanja. Nekatere naravne oblike gibanja izvaja ob pomoči. Občasno ima težave s koordinacijo. |
Za izvedbo naravnih oblik gibanja potrebuje več časa, spodbudo in pomoč. Gibi so okorni, gibanje rok in nog velikokrat ni usklajeno (koordinacija gibov).
|
Posnema predmete, živali, pojave in pojme. |
Posnema predmete, živali, pojave in pojme. Posnemanje je ustvarjalno, domiselno, sproščeno in prepoznavno.
|
Nekoliko zadržano in ob pomoči, spodbudi posnema predmete, živali, pojave in pojme. Izvirno posnema posamezne predmete ali živali ali pojave ali pojme oz. nekatere izmed posnemanih. |
S predhodnim prikazom gibov ali po vzgledu sošolcev posnema posamezne predmete, živali, pojave in pojme.
|
Ravna z različnimi športnimi pripomočki. | Samostojno in pravilno uporablja in ravna z različnimi športnimi pripomočki. | V večini pravilno ravna z različnimi športnimi pripomočki in jih uporablja. | Ob vodenju uporablja športne pripomočke. Ravna z nekaterimi športnimi pripomočki. |
Teče, skače z enonožnim in sonožnim odrivom. |
Spretno (sproščeno in koordinirano) teče, skače in preskakuje nizke ovire. Pozna in poveže kratki zalet, enonožni odriv in doskok.ne |
Usklajeno teče, skače z enonožnim in sonožnim odrivom. Tehniko odriva še usvaja. Pozna in poveže sonožni odriv in doskok z mesta. |
Teče, skače z enonožnim in sonožnim odrivom. Spoznava tehniko odriva.
|
Meče žogico v daljino in cilj. |
Meče žogico v daljino v gibanju in z mesta in (večinoma) zadene cilj.
|
Meče žogico v daljino v gibanju in z mesta. Ob večkratnih poskusih zadene cilj.
|
Meče žogico v daljino v gibanju in z mesta. Pri zadevanju cilja je še nenatančen/ nenatančna. |
Meče, podaja, lovi in vodi žogo.
|
Z različnimi žogami zanesljivo (v večini natančno) meče, podaja, lovi in vodi žogo na različne načine. |
Meče, podaja in lovi žogo. Žogo vodi na kratko razdaljo.
|
Nenatančno meče in podaja žogo. Pri lovljenju in vodenju žoge je neuspešen/ neuspešna. |
ŠPORT, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Izvaja osnovne gimnastične prvine.
|
Osnovne gimnastične prvine izvaja spretno in zanesljivo.
|
Korektno izvaja osnovne gimnastične prvine. |
Ob spodbudi in asistenci izvaja osnovne gimnastične prvine.
|
Zapleše dva otroška plesa.
|
Zapleše dva otroška plesa. Koraki so usklajeni z glasbo.
|
Zapleše dva otroška plesa. Pravilno izvaja korake, vendar so ti občasno še neusklajeni z glasbo.
|
Korake v večini posnema. Pleše »po svoje«. |
Pozna osnovne položaje telesa, rok in nog.
|
Pozna osnovne položaje telesa, rok in nog ter se v dani položaj tudi postavi.
|
Prepozna osnovne položaje telesa, rok in nog. Posamezne tudi izvede.
|
Spoznava osnovne položaje rok in nog in nekatere ob vodenju tudi izvaja. |
Pozna osnovna športna oblačila in obutev. |
Našteje osnovna športna oblačila in obutev ter jih redno uporablja.
|
Našteje nekaj osnovnih športnih oblačil ter jih v večini dokaj redno uporablja.
|
(Pre)pozna nekatera osnovna športna oblačila in obutev, a jih redko oz. ne uporablja.
|
Pozna preprosta pravila elementarnih iger.
|
Pozna in upošteva preprosta pravila elementarnih iger.
|
Pozna preprosta pravila elementarnih iger in jih večinoma upošteva.
|
Pozna preprosta pravila elementarnih iger, vendar jih redko upošteva. Posamezna pravila elementarnih iger še spoznava. |
Prilagojen-a na vodo.
|
Preplava 25 metrov (8 do 15 m) v poljubni plavalni tehniki. |
Prilagodi se na vodo do stopnje drsenja z glavo v vodi (drsi nekaj metrov).
|
Na vodo se prilagaja. Teče in hodi v plitvi vodi. Izvaja različne elementarne igre v vodi. |
GLASBENA UMETNOST, 1. razred
PODROČJA SPREMLJANJA (OCENJEVANJA) ò |
KRITERIJI – MERILA ZA VREDNOTENJE | ||
DOSEGA | DELNO DOSEGA | NE DOSEGA | |
IZVAJANJE | Besedila samostojno, ritmično in melodično pravilno, izvaja in spremlja. Samostojno ustvari in izrazi svoja glasbena doživetja in predstave. | Besedila delno pravilno in samostojno ritmično in melodično izvaja in spremlja. Ob spodbudi ustvari in izrazi svoja glasbena doživetja in predstave. |
Besedil ne izvaja ritmično in melodično pravilno. *Ne sodeluje pri izvajanju. Ne ustvari in izrazi svojih glasbenih doživetij in predstav. |
POSLUŠANJE | Pozorno posluša, prepoznava, primerja in vrednoti glasbene primere. | Posluša in prepoznava posamezne značilnosti glasbenih primerov. |
V večini ne prepozna glasbenih primerov. *Ni zmožen/ zmožna analitičnega poslušanja. |
GLASBENA ZNANJA | Pozna in smiselno uporablja glasbene pojme in informacije ter obvlada elementarni notni zapis (znakovni – višji: nižji toni). | Delno pozna in uporablja glasbene pojme in informacije ter elementarni notni zapis. | Ne pozna/razume glasbenih pojmov in informacij in jih ne uporablja. |
GLASBENA UMETNOST, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Poje načrtovan izbor pesmi v svojem obsegu.
|
Samostojno, sproščeno in doživeto poje načrtovan izbor pesmi (otroške, ljudske in umetne pesmi ter pesmi iz preteklosti).
|
Samostojno poje večino načrtovanih pesmi v svojem obsegu.
|
Ob spodbudi prepeva (v večini) načrtovane pesmi prepeva v skupini. Pri nekaterih pesmih zapoje le posamezne dele pesmi. |
Igra na izbrana glasbila.
|
Sproščeno igra na glasbila in usklajeno menja ritem spremljave.
|
Sproščeno in v večini natančno ter ritmično usklajeno igra na izbrana
|
Na izbrana glasbila igra enostavne ritmične vzorce. Igra v skupini enakih glasbil. |
Izmišlja si spremljave in zvočne vsebine (zvočne slike).
|
Inovativno si izmišlja spremljave in zvočne vsebine.
|
Izmišlja si nekoliko enostavnejše spremljave in zvočne vsebine ali smiselno nadaljuje začeto izmišljeno spremljavo.
|
Ob spodbudi si izmišlja spremljave in zvočne vsebine. Posamezne spremljave in zvočne vsebine igra s posnemanjem.
* Ne izkaže interesa za izmišljanje spremljave in zvočnih vsebin. |
Posluša krajše skladbe.
|
Pozorno in aktivno posluša krajše skladbe.
|
Posluša krajše skladbe.
|
Posluša posamezni del skladbe.
|
Prepozna posamezne glasove in glasbila.
|
Prepozna in poimenuje posamezne glasove in glasbila (oz. večino teh) v slišanem posnetku oz. izvedbi.
|
Po poslušanju prepozna in poimenuje posamezne glasove in nekatera glasbila.
|
Ob ponovnem (lahko tudi večkratnem) poslušanju prepozna posamezne glasove in nekatera glasbila oz. jih redko prepozna. |
Glasbena doživetja izraža gibalno, plesno, likovno ali besedno.
|
Glasbena doživetja ustvarjalno izraža gibalno, plesno, likovno in besedno.
|
Ob spodbudi ustvarjalno izraža glasbena doživetja gibalno, plesno, likovno in besedno (tudi s posnemanjem sošolcev).
|
Ob spodbudi in dodatni motivaciji izraža glasbena doživetja gibalno, plesno, likovno in besedno oziroma skozi posamezno dejavnost. |
GLASBENA UMETNOST, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Razvija ali poglablja melodični in ritmični posluh.
|
Poglablja melodični in ritmični posluh.
|
/ |
Razvija si melodični in ritmični posluh.
|
Razvija kakovost in spretnost igranja in petja.
|
Samostojno razvija kakovost in spretnost igranja ter petja.
|
/ |
Ob spodbudah razvija kakovost in spretnost igranja ter petja.
|
Pozna in uporablja načrtovan glasbeni besednjak.
|
Pozna in uporablja načrtovan glasbeni besednjak. Uporablja glasbene pojme: pevec, pesem, solist, pevski zbor, zborovodja, skladba, orkester, dirigent.
|
Pozna in uporablja nekaj izrazov načrtovanega glasbenega besednjaka.
|
Pozna posamezni del načrtovanega glasbenega besednjaka.
|
LIKOVNA UMETNOST, 1. razred
PODROČJA SPREMLJANJA (OCENJEVANJA) ò |
KRITERIJI – MERILA ZA VREDNOTENJE | ||
DOSEGA | DELNO DOSEGA | NE DOSEGA | |
REŠITEV LIKOVNEGA PROBLEMA
ZMOŽNOST BESEDNEGA OPISOVANJA LIKOVNIH POJMOV |
– Inovativno reši posredovani likovni problem (dobro opažen na likovnem delu). – Pozna in razloži posredovane likovne pojme v likovnih izdelkih. – Samostojno poveže že usvojena spoznanja z novo spoznanimi likovnimi pojmi in jih uporabi pri likovnem izražanju. |
– Delno reši posredovani likovni problem. -Ob učiteljevi spodbudi razčleni in razloži posredovane likovne pojme na likovnih izdelkih. – Z zmerno učiteljevo pomočjo poveže že usvojena spoznanja z novo spoznanimi likovnimi pojmi in jih uporabi pri likovnem izražanju. |
– Ne reši likovnega problema. – Ne razčleni in ne razloži posredovanih likovnih pojmov. – Ne poveže usvojenih spoznanj z novo spoznanimi likovnimi pojmi in jih ne uporabi pri likovnem izražanju. |
IZVEDBA LIKOVNE TEHNIKE | – Postopke likovne tehnike izvede samostojno. | – Postopke likovne tehnike izvede le z učiteljevo spodbudo. | – Ne izvede postopkov likovne tehnike. |
IZVEDBA LIKOVNEGA MOTIVA |
– Izkaže originalnost (spontanost, doživetost, igrivost). – Uskladi likovni motiv z likovnim problemom, likovnimi materiali in orodji. |
– Ne izkaže originalnosti (spontanosti, doživetosti, igrivosti). – V manjši meri uskladi likovni motiv z likovnim problemom, likovnimi materiali in orodji. |
– Likovni motiv ni ustrezen. – Ne razume uskladitve likovnega motiva z likovnim problemom, likovnimi materiali in orodji. |
LIKOVNA UMETNOST, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Loči in poimenuje najosnovnejše likovne pojme.
|
Likovne pojme loči, poimenuje in jih uporabi pri lastnem ustvarjalnem delu.
|
Poimenuje in loči med večino likovnih pojmov. Pri lastnem ustvarjalnem delu jih v večini uporabi. | Loči posamezne najosnovnejše likovne pojme. Z ustreznim poimenovanjem ima težave in še velikokrat potrebuje spodbude in dodatne usmeritve. |
Opazuje in prepozna likovne elemente na predmetih in pojavih v okolju in naravi. | Opazuje in prepozna likovne elemente na predmetih in pojavih v okolju in naravi. Ustrezno jih poimenuje. |
Ob spodbudi opazuje in prepozna likovne elemente na predmetih in pojavih v okolju in v naravi.
|
Razvija sposobnosti opazovanja in poimenovanja likovnih elementov na predmetih in pojavih v okolju in naravi. |
Se neposredno in sproščeno likovno izraža.
|
Likovno se izraža sproščeno, doživeto, igrivo, neposredno in domiselno. Uporablja nove izrazne poti v likovnih izdelkih.
|
V večini se sproščeno, igrivo, doživeto, domiselno in neposredno likovno izraža.
|
Se neposredno likovno izraža, za izražanje večkrat potrebuje spodbude.
|
Pri likovnem izražanju uporablja likovni spomin, domišljijo in predstave.
|
Pri upodabljanju likovnega motiva so močno izraženi: domišljija, likovni spomin in predstave. |
Upodobitev likovnega motiva po spodbudi odraža z uporabo likovnega spomina, domišljijo in s predstavami.
|
Pri likovnem izražanju uporablja le lastno domišljijo.
*Posamezne izdelke posnema tudi po vrstniških. |
Osnovni obravnavani likovni pojmi:
Oblikovanje na ploskvi: ò | Oblikovanje v tri-razsežnostnem prostoru: ò | ||
ðrisanje, pika, črta, risanje, risba, materiali in pripomočki. | ðslikanje, slika, slikarski materiali in pripomočki, barva, ploskev, mešanje barv, svetle in temne barve. |
ðkiparstvo, kip, gnetenje, valjanje; ðgrafika, odtiskovanje. |
ðarhitektura ter uporaba prostorskih pojmov: zunaj – znotraj, spredaj – zadaj, spodaj – zgoraj, naprej – nazaj, poševno, levo, desno. |
LIKOVNA UMETNOST, 1. razred
CILJI ò |
OPISNIKI – KRITERIJI | ||
A | B | C | |
Prepozna osnovne likovne materiale in orodja ter jih uporablja. | Prepozna in poimenuje likovne materiale in orodja za likovno izražanje. Ustrezno izbira orodja ter materiale in pozna njihove lastnosti. | Prepozna osnovne likovne materiale in orodja. | Prepozna nekatere likovne materiale in nekatera orodja. |
Po predstavljenih postopkih izvaja preproste likovne tehnike. | Po predstavljenih postopkih izvaja preproste likovne tehnike. | Po predstavljenih postopkih, po korakih, ki so vodeni, izvaja preproste likovne tehnike. | Ne izvaja preprostih likovnih tehnik (niti postopoma, vodeno in po korakih). |
Prepozna izrazna sredstva v likovnih stvaritvah. |
V likovnih stvaritvah prepozna sredstva za izražanje.
|
Prepozna nekatera izrazna sredstva v likovnih stvaritvah.
|
V likovnih stvaritvah ob usmerjenem vodenju prepozna nekatera izrazna sredstva.
|
Na lastnih likovnih izdelkih in izdelkih vrstnikov poišče pravilnost izvedbe likovne naloge po oblikovanih merilih. |
Po oblikovanih merilih na lastnih izdelkih in izdelkih vrstnikov (večinoma natančno) poišče pravilnosti izvedbe likovne naloge.
|
Po oblikovanih merilih in ob vodenju poišče pravilnost izvedbe likovne naloge na lastnih izdelkih in izdelkih vrstnikov. |
Ob vodenju in vprašanjih poišče pravilnosti izvedbe likovne naloge na izdelkih vrstnikov.
|