ŠOLSKA PREHRANA

V javnih osnovnih šolah v Republiki Sloveniji in tudi  v drugih javnih vzgojno- izobraževalnih zavodih je prehrana urejena z zakonodajo. V Zakonu o šolski prehrani in Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih so zajeta pravila, ki jim moramo slediti.

Organizator šolske prehrane, vodja kuhinje in osebje kuhinje skrbimo, da je prehrana na naši šoli primerna glede na zakonske zahteve in glede na zahteve smernic. Spremembe uvajamo postopoma, da se učenci lažje prilagodijo na nova živila in okuse. Vedno želimo, da vsaj poskusijo jedi, ki so jim morda nove. Svoje delo opravljamo z veseljem in skrbno, da bi učenci jedli zdrave, uravnotežene, varne in varovalne obroke ter z njimi svoje zdravje ohranjali na enaki ravni, ali pa ga s pravilnim prehranjevanjem celo krepili.

 

VIDIKI ORGANIZIRANE PREHRANE

Prehrana v javnih zavodih je organizirana tako, da dosegamo dobre rezultate z več vidikov:

• organizacijski vidik – primerna velikost in časovna razporeditev obrokov za uporabnike, primerna obremenitev z delom za izvajalce
• ekonomski vidik – zaradi večjih naročil je cena živil nižja, posledično je tudi cena obrokov nižja
• zdravstveni vidik – zaradi primerne sestave obrokov se zdravje učencev ohranja ali celo krepi
• kmetijski vidik – z naročanjem živil pri lokalnih pridelovalcih in predelovalcih ohranjamo poseljenost podeželja in delovna mesta v živilski industriji
• vzgojno-izobraževalni vidik – učenci spoznavajo in se zavedajo pomembnosti pravilnega prehranjevanja, se kulturno prehranjujejo z uporabo pribora
• socialni vidik – prehrana je organizirana za vse učence, ne glede na družbeni status in finančno stanje, učenci se družijo tudi izven izobraževalnega procesa, sklepajo prijateljstva in delijo svoje izkušnje.

 

ZAJTRK

Pomen prvega dnevnega obroka, ki ga imenujemo tudi najpomembnejši dnevni obrok je zelo velik. Brez hrane in pijače smo vsi slabe volje in nepripravljeni na delo. Tako na umsko kot tudi na fizično delo. Odraščajoča mladina, ki potrebuje veliko hranilnih snovi za rast, ne le energije za delo, to občuti še bolj. Učenje in spoznavanje novih dejstev, ki se v šoli neprestano dogaja, od prve minute pouka, pa do konca zadnje šolske ure, vsak dan, zahteva od učencev resno in učinkovito delo, ki ga težko opravijo, če pridejo k pouku lačni. Posledica te lakote je nezainteresiranost za učno snov in za sodelovanje pri pouku, tako, da se včasih zgodi, da cel dan ne morejo razumeti nobenega novega dejstva. Če se to zgodi le tu in tam, enkrat na mesec, še ni težav, če pa se to dogaja redno, ali celo vsak dan, pa pride do učnih težav in vsega, kar temu sledi.

Če učenci nimajo zajtrka, pomeni to primanjkljaj pomembnega dela energije in hranilnih snovi, ki jih potrebujejo za rast, obnavljanje celic in delo. To energijo in hranilne snovi potem iščejo v drugih obrokih, ki so zaradi tega preveliki – pride do združevanja obrokov. Po preobilnem obroku spet ne morejo resno delati in se učiti.

V šoli organiziramo zajtrk tako, da se ga lahko udeležijo vsi učenci, ki to želijo, od prvega do devetega razreda. Starši, organizirajte zajtrk za svoje otroke, doma ali v šoli, da bodo lahko že od prve minute spremljali razlago učiteljev in sodelovali pri pouku.

 

PRIJAVA NA OBROKE IN ODJAVLJANJE OBROKOV

Prijava na obroke poteka praviloma v juniju za naslednje šolsko leto. Starši prvošolcev prijavijo svoje otroke na šolsko prehrano ob vpisu. Prijava na obroke je možna tudi kadarkoli med šolskim letom.

Odjavljanje obrokov je zelo pomembno, zato da obrokov ne pripravljamo po nepotrebnem in da jih tudi ne zaračunavamo staršem, če učenca ni bilo v šolo. Neodjavljene ali prepozno odjavljene obroke moramo zaračunati staršem, ne glede na to, ali ima učenec subvencionirano prehrano ali ne.

 

DIETNA PREHRANA

V šoli je možna dietna prehrana za tiste učence, ki imajo medicinsko indicirano dieto.

Vsak učenec, ki potrebuje prilagojeno prehrano mora prinesti potrdilo zdravnika. Praviloma se začne z izvajanjem prilagojene prehrane po tem. Potrdilo je lahko trajno, v primeru bolezni in drugih stanj, za katere je znano, da žal ne izzvenijo, ali pa začasno, v primeru, da alergija ali preobčutljivost sčasoma izgine.

Odjavljanje dietnih obrokov je še pomembnejše, ker so živila za te obroke praviloma dražja od živil za običajne obroke.

Vsak, ki dobi navodila o prehranjevanju pri zdravniku, jih mora priložiti k potrdilu. Starši priložijo spisek živil, ki jih uporabljajo doma in jih učenci že poznajo in so jih dobro sprejeli, da tudi v šoli poskušamo izvajati njihovo prehrano z istimi ali podobnimi živili. Na tak način dosežemo najboljše rezultate.

Učenci ali starši morajo prinesti Potrdilo o ukinitvi dietne prehrane, ki ga napiše zdravnik, v primeru, da alergija ali preobčutljivost izzveni in učenec ne potrebuje več diete.

 

PRINAŠANJE HRANE V ŠOLO

Prinašanje hrane in pijače v šolo ni dovoljeno, izjema je voda. V šoli imamo organizirane obroke, ki so sestavljeni v skladu s smernicami in so zdravi, uravnoteženi, varni in varovalni. Učenci za živila zagotovo ne morejo zagotavljati primerne higiene, največja težava pa nastane, če delijo ta živila s sošolci in jih zaužijejo tudi tisti, ki imajo dieto in morda takega živila sploh ne smejo jesti. Zaradi neprimerne higiene lahko pride do skupinske zastrupitve ali prebavnih težav, v primeru nepravilnega živila pri učencu z dieto pa tudi do hujših zdravstvenih težav ali celo anafilaktičnega šoka, zaradi katerega lahko nastopi smrt. V šoli želimo imeti nadzor nad sestavo in higieno prehrane, to pa s prinašanjem hrane in pijače (razen vode) v šolo ni možno. Če učenci res ne morejo brez nezdravih živil in starši to podpirajo, naj jih zaužijejo čim redkeje in izven šole.

 

DEJAVNOSTI S KATERIMI V ŠOLAH SPODBUJAMO ZDRAVO PREHRANJEVANJE

Poleg rednih tem o zdravem življenju pri posameznih učnih predmetih in gibanja pri rednih učnih urah športne vzgoje, se na šoli dogajajo prireditve, pri katerih želimo učencem (pa tudi staršem) predstaviti zdrav način življenja:

ŠPORTNI DNEVI so dejavnosti, ki se večinoma dogajajo na prostem in vključujejo veliko gibanja. V povezavi s prehrano so namenjeni temu, da se zavemo, da morata biti prehrana in gibanje v ravnovesju, da porabimo toliko energije, kot je zaužijemo s prehrano in obratno. V primeru prevelikega vnosa hrane in z njo energije, se lahko začnejo v telesu kopičiti maščobne zaloge, v primeru premajhnega vnosa pa lahko pride do pomanjkanja – najhitreje vode – in do različnih težav, kot so glavobol, utrujenost in podobno.

ŠOLA V NARAVI se večinoma dogaja izven domačega okolja en teden. Tudi tu je veliko gibanja in možnosti za spoznavanje povezanosti količine gibanja in količine zaužitih živil.

Tudi v primeru športnih dni in šole v naravi velja, da prinašanje hrane ni dovoljeno, saj se tudi ti dve dejavnosti dogajata pod okriljem šole in je za prehrano poskrbljeno.

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK je dejavnost, ki se odvija vsak tretji petek v novembru in bo letos iz enodnevnega dogajanja prerasla v teden slovenske hrane. V šolskih kuhinjah se bomo takrat še bolj potrudili in naročali še več hrane pri lokalnih pridelovalcih, res pa je, da tudi v redni prehrani nimamo nobenega tujega dobavitelja, vsi dobavitelji so slovenska podjetja.

ŠOLSKA SHEMA je dejavnost, ki se odvija celo šolsko leto. Z njo zagotavljamo učencem še več sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev.

organizator šolske prehrane

Matej Pangerl