Tajništvo: (02) 450 38 00 info@konsak.si

Kronika naše šole se je pričela pisati 1.septembra 1951. V tem času je bila to še VI. Gimnazija v Mariboru. Današnje šolsko poslopje so zgradili leta 1955. Daleč naokoli je bila to ena najlepših šol. Pouk v njej pa se je pričel 1. oktobra 1955. To je bila osnovna šola Maribor – Tezno. Na šoli je tedaj deloval zelo aktiven pionirski odred “Martin Konšak”. Organizirali so delovne akcije na katerih so urejali šolski okoliš in šolsko igrišče. Prav tako pa so organizirali proslave in prireditve ob zaključku šolskega leta. Pozimi 1957 so učenci šole dobili goste. K njim se je preselila nižja gimnazija Tezno. Šoli, ki sta bili združeni v eni stavbi sta imeli različna naziva: šola Maribor Zg. Tezno (osnovna šola) in šola Maribor Sp. Tezno (nižja gimnazija). Takrat je pouk obiskovalo skupno 514 otrok. Pouk je moral potekati v dveh izmenah.
Citat objavljen v uradnem vestniku okraja Maribor:
“Po 111., 113. In 155. Členu splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-535/58) je Občinski ljudski odbor Maribor- Tezno na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. december 1959 sprejel ODLOČBO o preimenovanju osnovnih šol v občini Maribor-Tezno…”

Če povemo krajše so osnovno šolo Maribor Zg. Tezno preimenovali v osnovno šolo Martina Konšaka.

Leta 1961 sta se združili Osnovna šola “Martin Konšak” in Osnovna šola “Miha Pintar” v en samostojen družbeni zavod z imenom Osnovna šola “Martin Konšak” s sedežem na Prekmurski 67.

V tem času je bilo na šoli 38 oddelkov in 1364 ucencev. Zaposlenih je bilo 65 delavcev. V naslednjih letih se je število učencev še večalo. V šolski kroniki preberemo, da so imeli nižji razredi (do l. 1966) pouk kar v treh izmenah, saj so se učenci vozili iz precej oddaljenih krajev – Skok, Dobrovc, Miklavža kjer ni bilo šol.

Do šolskega leta 1967/68 je potekal pouk 6 dni na teden. V drugem polletju tega šolskega leta pa je šola prešla na tako imenovani eksperimentalni petdelovni teden (s prosto soboto). Rezultati so bili zelo dobri in potrdili pravilnost take odločitve.

Pomemben dogodek je bil za šolo tudi postavitev letnega kina na šolskem dvorišču. Kino je postavila Krajevna skupnost Tezno. Šola je s tem veliko pridobila – ograjeno dvorišče in oder, ki je odlično služil za proslave in druge prireditve.

S šolskim letom 1980/81 je šola lahko prešla na enoizmenski pouk, kakor poteka tudi danes.

V letošnjem šolskem letu 2005/06 smo uspeli obnoviti in posodobiti polovico šole. Upamo, da bo kmalu na vrsti tudi obnova drugega dela. S pomočjo sponzorjev smo na šolskem dvorišču postavili otroška igrala.

Minevala so leta, menjali so se učenci in delovni kolektiv. Šolska zgradba pa je ves čas in bo tudi v prihodnje služila svojemu namenu – vzgoji in izobraževanju učencev.

Prvo desetletje 1955-1964

ŠOLSKO LETO 1953/54

Uresničile so se sanje Tezenčanov o novi, moderni šoli. Gradbeno podjetje Gradis iz Kidričevega je kot najugodnejši ponudnik prevzelo gradnjo nove šole. Marca so zabili kole, napeljali vodovodno in električno omrežje, postavili gradbene barake, ogradili zemljišče in dela ob radijskem stolpu so se začela. Načrt je izrisal ing. arh. Jaroslav Černigoj. V sredo, 22.5.1954, so vsi učenci in učitelji z upraviteljem Jožetom Turkom slovesno vzidali steklenico s sporočilom v temelje stavbe. Zidovi so rasli.

 

ŠOLSKO LETO 1954/55

Vseh 562 otrok osnovne šole je nestrpno čakalo na novo stavbo. Delavci so trdo delali, upravitelj je vsak dan obiskoval gradbišče.

 

ŠOLSKO LETO 1955/56

Nova šola ni bila še povsem opremljena, vendar so se učenci v mesecu oktobru vanjo vselili. To leto so morali nadoknaditi svoje znanje, saj so imeli kar tri mesece počitnic. Pozimi so se pojavile težave s kurjavo, vsi so sedeli kar v plaščih, polletje so končali že 28.januarja. Med tem se je gradila šolska telovadnica.

 

ŠOLSKO LETO 1956/57

Zaključila se je gradnja telovadnice, priključil se je četrti kotel centralne kurjave na trdo gorivo, v novo šolo se je priselila tudi nižja gimnazija s svojimi učenci, ki so do tedaj preživljali šolske dni v dotrajanih barakah. Pouk je potekal od 8.ure zjutraj do 18.15 zvečer. Deloval je tudi oddelek otrok s posebnimi potrebami.

 

ŠOLSKO LETO 1957/58

Šolsko leto se je začelo s šolsko reformo. Takratna oblast je sklenila, da mora vsak učenec po četrtem razredu šolanje nadaljevati. Ob združitvi vseh učencev, sta nastali dve šoli: OŠ Zg. Tezno in OŠ Sp. Tezno. Vodila sta ju upravitelja Jože Turk in Janko Pivec. Pionirski odred se je poimenoval po talcu Maksu Durjavi.

 

ŠOLSKO LETO 1958/59

Osemletno osnovno šolo je obiskovalo v OŠ Zg.Tezno 589 otrok, vpeljal se je pouk gospodinjstva in tehnike. Delavci vrtnarije TAM so uredili park pred šolo, šolska mladina je odnašala kamenje, sejala zemljo in ravnala gredice za šolski vrt.

 

ŠOLSKO LETO 1959/60

OŠ Zgornje Tezno se je po odloku preimenovala v Osnovno šolo Martin Konšak. Pionirski odred se je poimenoval po Antonu Zagerniku- Vasji. OŠ Spodnje Tezno se je preimenovala v OŠ Miha Pintar-toledo. Krajanu so začeli razpravljati, katera šola je ťboljšaŤ, zato je šolski odbor sklenil, da bodo učence v Zg. in Sp. Tezno razdelili po abecednem redu in Tezenčani so se umirili. Z okoljem in vrtom sta upravljali obe. Na OŠ M. Konšaka je začela delovati šolska zadruga, ki sta jo vodila Upravitelj in učiteljica Cvetka Voršič. Člani zadruge so zasadili 12 pritlikavih sadnih dreves in obdelali vrtne gredice, tako je šolska kuhinja lahko ceneje skrbela za zdravo prehrano otrok.

 

ŠOLSKO LETO 1960/61

Učenci so pridno skrbeli za okolje, sodelovali v različnih krožkih, nastopali na proslavah. V kraju se je razmahnila gradnja blokov in individualnih hiš, na šoli je po 18. uri vse do 22. ure delovala šola za odrasle, življenje v industrijskem predelu Maribora se je zelo razživelo.

 

ŠOLSKO LETO 1961/62

Na OŠ Martin Konšak je bilo že 660 učencev v 19 oddelkih. Izpeljali so takrat tako moderen DAN UČENCEV. Nastopil je čas velikih šol, ki naj bi zahtevale zmanjšanje administracije. OŠ Martin Konšak in OŠ Miha Pintar sta se združili v eno samo šolo, ki se je imenoval Osnovna šola Martin Konšak, Upravitelj je postal RAVNATELJ Jože Turk, njegov pomočnik pa Janko Pirc. Tajnica obeh šol je bila Silva Grizold. Vseh 38 oddelkov je obiskovalo 1364 učencev. Prvič je izšlo šolsko glasilo z imenom BRSTJE, ki je izhajalo mnogo let.

 

ŠOLSKO LETO 1962/63

Število učencev je naraslo na 1438, število oddelkov se ni zvečalo. Letni kino, ki je bil namenjen zabave željnim Tezenčanom, je deloval več let, so neznani roparji delno izpraznili. Odnesli so zvočnike, gramofon in različne kable. Na kulturnem področju so bili zanimivi sprejemni izpiti za glasbeno šolo. Prijavljenih je bilo toliko, da so avdicijo izvedli v avli šole. Glasbena šola je nekaj let delovala v šoli.

 

ŠOLSKO LETO 1963/64

Osmošolci so se tudi tokrat zabavali na valeti v prostorih šole. Prireditev je trajala do osmih zvečer. Šola se je opremila s tehničnimi novostmi: televizor, fotoaparat, temnica za razvijanje filmov, učilnica za gospodinjstvo, kolesarnica. Uredili so elektriko, prepleskali učilnice. V kraju so med Ptujsko cesto in Stražunom zgradili pet stolpnic. V prvi razred se je vpisalo skoraj dvesto otrok (195)!

Drugo desetletje 1965-1974

ŠOLSKI LETI 1964/65 IN 1965/66

Šola je postala tovarna znanja. Pouk je potekal ves dan, število učencev se je povečalo na 1682, učlilo jih je 56 učiteljev, pomagalo je nekaj učiteljev pripravnikov, administracija in tehnično osebje sta štela 16 ljudi. Zvečer so bili prostori zasedeni z oddelki večerne šole. Nižji razredi so imeli celo triizmenski pouk. Šola je pokala po šivih! Ravnatelj je vpisoval cele razpredelnice učencev, uspehov, podatkov. Uvajali so nove dopolnilne predmete: spoznavanje občine in prometna varnost, novost je bilo sodelovanje razrednih skupnosti pri oceni iz vedenja.
Delovali so številni krožki, recitatorji so nastopali na proslavah za sošolce, starše, delavce v tovarnah; športniki so prejemali diplome in pokale, učenci so skrbeli za okolje in šolski vrt.

 

ŠOLSKO LETO 1965/66

Šolsko kuhinjo je bilo potrebno povečati, zato so podrli dimnik, zgradili novega in povečali štedilnik. Kuhinja je skrbela za 1100 malic in 80 kosil. Vse učilnice so dobile zavese, zunanji okenski okvirji so bili prepleskani. Že v prvem razredu so se pojavljali vzgojni problemi, vzrok je v tem, da je veliko staršev odhajalo na delo v tujino, otroke pa so prepustili starim staršem ali sorodnikom. To je bil čas samoupravljanja, zato je celotna delovna skupnost mnogokrat zasedala. Prav tako tudi svet šole.

 

ŠOLSKO LETO 1966/67

Novo nastala OŠ Slave Klavora je prevzela 13 oddelkov, 615 učencev in 19 učiteljev, vendar se je pouk še vedno izvajal na OŠ M Konšak, pouk je bil dvoizmenski. V prvi razred se je vpisalo 136 novincev. Socialne in vzgojne probleme je reševala socialna delavka, ki je dopolnjevala svoje delo na OŠ S. Klavora in na OŠ Miklavž (sobote). Samoupravljanje je zaživelo v kolektivu in tudi v šolski skupnosti učencev, osmošolci so skrbeli za red in disciplino v odmorih. Seveda je potekal pouk tudi v soboto, razredna stopnja je imela pouk celo v treh izmenah do 22. januarja 1967, ko so se učenci OŠ S. Klavore preselili na svojo šolo. S tem se je sprostila prostorska zmogljivost in predmetna stopnja je začela s poukom ob 7.30 in končala ob 13.uri. Razredna stopnja je obdržala dvoizmenski pouk, upoštevali so želje staršev, ki so delali v izmenah.

 

ŠOLSKO LETO 1967/68

Uvedli so dva oddelka varstvo za otroke razredne stopnje. Ti so dobivali tudi dopoldansko in popoldansko malico. Kabinetni pouk so uvedli za predmete: likovna in glasbena vzgoja, gospodinjstvo in biologija s kemijo. V drugem polletju so izvedli poskusno pouk s prostimi sobotami. Takih poskusnih šol je bilo v Mariboru šest. Vsi učenci od tretjega do osmega razreda so bili cepljeni proti gripi. Šolski uspeh na koncu šolskega leta se je izboljšal kljub petdnevnemu tednu. Dnevno so se vozili učenci predmetne stopnje iz Miklavža, Dobrovc in Skok. Mlečna kuhinja je skrbela za 940 malic in 130 kosil.

 

ŠOLSKO LETO 1968/69

Na šoli sta delovala dva oddelka za učence s prilagojenim programom, dva oddelka varstva, gradnja kanala od blokov do kanala v Stražunu je odpravila težave šole s fekalijami. Učenci so uredili prekopano dvorišče in vrt, uredili pešpot do šole in dovozno pot Letni kino je v sobotah in nedeljah zvečer predvajal filme, tako je šola pridobila zaprto dvorišče in klopi, ki jih še danes uporablja. Nižja glasbena šola je v popoldanskem času učila učence igrati na instrumente, dejavnosti na šoli so se kar vrstile. Takrat so tudi postavili spomenik borcem in talcem v Prvomajski ulici.

 

ŠOLSKO LETO 1969/70

Iz miklavške šole se je v šesti razred vpisalo 51 učencev. Šola je organizirala že tri oddelke varstva. Nov klavir je popestril pouk glasbe, uredili so kabinet za matematiko, nabavili orodje za pouk tehnike in dodatno opremili telovadnico. Pred šolo so zasadili vrtnice in s peskom posuli poti, šolski vrt so učenci ogradili z žico. Tako urejena šola si je prislužila nagrado mariborskega hortukulturnega društva. Izselila se je šolska zobna ambulanta, tako so v kletnih prostorih pridobili varstveni oddelek, ga opremili z novim pohištvom igračami in radiem. Trije oddelki male šole so opravili 150 ur. V kuhinji so kuhali 124 kosil in 980 malic.

 

ŠOLSKO LETO 1970/71

V tem letu sta bili na novo opremljeni dve učilnici za slovenščino, dve za tuje jezike, prav tako dve za matematiko, ena za zemljepis, ena za zgodovino, ločili so učilnici za kemijo in biologijo, kabinetni pouk je zaživel v celoti, učenci so se selili, učitelji niso več prenašali učil. Učenci iz Miklavža so se vpisali na tezensko šolo že v petem razredu. Še zmeraj je bilo nad petnajst proslav in živela ja skrb za šolsko okolje.

 

ŠOLSKO LETO 1971/72

Odprli so četrti oddelek varstva, dva oddelka za otroke s posebnimi potrebami sta ostala, nekaj oddelkov je imela nižja glasbena šola. Mladi zadružniki so sadili sadno drevje in okrasne grmovnice. Na šoli so delovali različni krožki: biološki, kemijski,fizikalni, recitacijski, likovni, strelski, fotografski, prometni, angleški, modelarski, ročnodelski, folklorni, matematični in šahovski. Bralno značko je osvojilo 450 učencev, glasbeniki so igrali v tamburaškem orkestru in v ansamblu DIKSI 20. Mariborčani so se na referendumu množično odločili za denarno podporo vrtcem in šolam. Škof Držečnik je blagoslovil tezensko cerkev Cirila in Metoda.
V maju se je upokojil dolgoletni ravnatelj Jože Turk.

 

ŠOLSKO LETO 1972/73

Izvedena sta bila dva razpisa za ravnatelja, imenovan je bil Danilo Vranc, upokojeni ravnatelj Turk je na lastno željo delal še do konca koledarskega leta. Potrebnih je bilo že pet oddelkov podaljšanega bivanja. Razredna stopnja je dobila novo pohištvo, šolo so opremili z diaprojektorjem, grafoskopom, gramofonom in kasetofonom. Tokrat so tudi prvič uvedli šolsko izposojo učbenikov po načelu: Kdor šoli podari učbenike, dobi nove v šoli.

 

ŠOLSKO LETO 1973/74

Potrebno je bilo organizirati dopolnilni pouk za učence z učnimi težavami. Šola se je opremila s fotografskim aparatom, grafoskopom, diaprojektorjem, kuhinja je dobila novo električno peč in električni kotel, zamenjali so dotrajane žlebove. Šolski pedagog je imel kar precej dela z nediscipliniranimi učenci. Tudi nadarjeni učenci niso bili ob strani, zanje so bile ure dodatnega pouka iz različnih predmetov. Samoupravljanje je živelo v PIKUD, zadrugi, šolski in razredni skupnosti učencev.

 

ŠOLSKO LETO 1974/75

Voda v radiatorjih je zaradi hudega mraza zmrznila, tako je bilo potrebno kupiti nekaj novih radiatorjev, zamenjati ventile in reševati poplavljeno avlo. Učitelji so začeli uporabljati kasetni filmski projektor. Povečalo se je število oddelkov podaljšanega bivanja, učitelji so pripravljali referate, razmahnilo se je medsebojno hospitiranje, sestanke oddelčne skupnosti so vodili učenci sami. Za potrebe celodnevne šole, ki se je začela uvajati v vsej Sloveniji še ni bilo prostorskih pogojev.

 

Tretje desetletje 1975-1984

ŠOLSKO LETO 1975/76

Delovati je začela novo zgrajena osemletna osnovna šola v Miklavžu. Na OŠ Martina Konšaka je imela še zmeraj dovolj učencev, oddelki podaljšanega bivanja so se razširi tudi na predmetni stopnji, zahteva po individualizaciji in diferenciaciji je bila na pohodu. Učenci so se vključevali v delo PO, ZSM Slovenije, športna društva. Šola se je povezovala z okoljem, da bi pridobila finančna sredstva, a uspeha ni bilo. Vsako redovalno obdobje se je končalo z oddelčnimi konferencami, ki so jih vodili učenci, poročali so o učnem uspehu, o disciplini, prometu, malici, krožkih, športnih uspehih, tekmovanjih, bralni znački

 

ŠOLSKO LETO 1976/77

Ponovno je oživel letni kino ŠOLA na dvorišču šole. Vse šolsko leto so se vrstile šolske in krajevne proslave v čast KPJ in 85. Rojstnemu dnevu Tita. Delavci šole so prešli na 42- urni tednik tako kot vsi drugi zaposleni v državi. To so morali dokazovati s pisanjem poročil, izpolnjevanjem formularjev .

 

ŠOLSKO LETO 1977/78

Glavna parola tega časa je bilo podružabljanje vzgoje in izobraževanja. Šolo je obiskovalo 800 učencev. Še zmeraj je bilo potrebno korigirati in novelirati različne pravilnike, statut. Pouk je bil enoizmenski, popoldan so bili učenci v oddelkih podaljšanega gibanja.

 

ŠOLSKO LETO 1977/78

Tragična nesreča blizu Šoštanja je pretresla šolo in vso Tezno. Učenci 2. in 3. razreda so se na izletu ponesrečili, ko je na nezavarovanem železniškem prehodu vlak trčil v avtobus s šolarji. Ta dogodek je za dolgo časa ostal v spominu vseh šolarjev in seveda tudi učiteljev.

 

ŠOLSKO LETO 1978/79

Upokojil se je dolgoletni hišnik, ki je z družino stanoval v hišici na šolskem ozemlju. Krožki na šoli so bili v razcvetu, samoupravljanje se je razmahnilo, obrambni dan je bil odlično izpeljan, v njem so sodelovali učenci in delavci šole ob pomoči zunanjih sodelavcev. Delegatski sistem je bil v modi, pisali so se zapisniki, vsi delavci so bili obveščeni o dogodkih, vrstili so se sestanki. Najpomembnejši dogodek je bil, ko so asfaltirali rokometno igrišče pri šoli.

 

ŠOLSKO LETO 1979/80

Šolska skupnost učencev je zaživela, PO in ZSMS sta njeno delo dopolnjevali. ŠKUD je vključeval folkloriste, recitatorje, novinarje, literate, pevce, harmonikarje, lutkarje ŠŠD je skrbelo za atletiko, košarko, odbojko, nogomet, šah, tabornike in planince. Na tehniškem področju so delovali modelarji, fotografi, ljubitelji filmov, strelci Šolska zadruga je skrbela za šolski bife, mlade vrtnarje, akvariste, šolsko papirnico, pionirsko hranilnico. Učitelji so se izpopolnjevali v različnih strokovnih aktivih. Začele so se priprave na 25. obletnico šole, šola se je tesno povezala z okoljem.

 

ŠOLSKO LETO 1980/81

Petindvajseti jubilej šole je bil pred vrati, zato je bilo potrebno urediti okolico šole. Komunalna ureditev se je nekoliko zavlekla, saj sta nagajala dež in sneg. Izšli sta kar dve številki šolskega glasila BRSTJE: ena ob 25. obletnici in druga ob 4o. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov. 15.oktobra so skoraj v snegu kopali temelje za spomenik. To je doprsni kip – portret Martina Konšaka. Izdelala ga je mariborska kiparka Vlasta Tihec, izdelovalec odlitka iz brona je livar Vladimir Šeb. Na slovesnosti so bili prisotni tudi člani Konšakove družine: vdova, sin in hčerka.
V last šole je prišlo širše zemljišče ob šoli, kjer naj bi gradili športne objekte.Da zemljišče ne bi ostalo neizkoriščeno, so ga v sodelovanju z zadrugo Hoče obdelali, nanj so sadili sladkorno peso. V mesecu novembru je dež s snegom tako razmočil njivo, da je kombajn obtičal v blatu. Učencem je pri spravilu pomagala enota tedanje JLA. Pridelali so 28 ton sladkorne pese. Učenci so vodili šolsko papirnico in šolski bife. Vsa šolska okna so bila polna potaknjencev pelargonij, ki so jih učenci spomladi prodajali v naselju. Učenci so delali tudi na vrtu, pleli so špinačo, pulili korenje in čebulo. Šolska kuhinja je za kosila učencev obogatila svoje zaloge s 375 kg čebule, 533 kg krompirja

 

ŠOLSKO LETO 1981/82

Končno so komunalno uredili dovoz do šole. Grobo asfaltirali parkirišče pred šolo, tako so učenci urejali zelenice, sadili grmovje, obrezovali in se trudili za urejeno okolje šole. Skrbeli so za spomenik in za čistočo šolskih površin.

 

ŠOLSKO LETO 1982/83

Povezanost s krajem je živeli. Rokometno igrišče so na zadnjem delu proti Stražunu omejili z visoko železno ograjo. Šolarji so z učitelji organizirali slovesnosti in komemoracije, razveseljevali starejše občane, člane RK Mladim bralcem je bilo na voljo 5600 knjig, strokovnih knjig je bilo preko 4000. Kar 11 likovnih razstav je popestrilo šolske prostore.

 

ŠOLSKO LETO 1983/84

Okolje šole je bilo urejeno, učenci so z delovnimi akcijami zanj lepo skrbeli. Kulturni, naravoslovni in športni dnevi so učencem popestrili šolsko leto. Različne dejavnosti so jim zapolnile dan.

 

Četrto desetletje 1985-1994

ŠOLSKO LETO 1985/86

Novi ravnatelj šole je postal Herman Vehovar. Šolska svetovalna služba je delovala s pedagoginjo in socialno delavko, vpisalo se je preko sto novincev, osmi razred osemletne osnovne šole je zaključilo oseminosemdeset osmošolcev, učenci so bili razdeljeni v štiriindvajset rednih oddelkov in v sedem oddelkov podaljšanega bivanja. Dvajset slovenskih in hrvaških pobratenih občin je z devetimi zbori sodelovalo na pevski reviji v avli šole. Učenci so skrbeli za dobro počutja pevcev. Tekmovalci za Vegovo priznanje so dosegli bron, srebro in zlato. Preko petnajst slovesnosti v letu je zaposlilo pevce, recitatorje, člane folklorne skupine in glasbenike, da so se skupaj s svojimi mentorji trudili pred občinstvom v KS Martina Konšaka, KS Silvire Tomasini in v delovnih organizacijah.

 

ŠOLSKO LETO 1986/87

Spet je bilo to leto, polno prireditev in slovesnosti. Tekmovali so mladi esperantisti, nadarjeni matematiki, fiziki, tehniki, kemiki, poznavalci književnosti, člani kluba OZN, na natečaje so pošiljali svoje izdelke likovniki, na reviji pevskih zborov sta nastopala dva zbora, športniki so zasedali zelo dobra mesta na pionirski olimpiadi.

 

ŠOLSKO LETO 1987/88

Fotokopirni stroj MINOLTA je vnesel mnogo čistejšo obliko razmnoževanja, stari ciklostili so se poslovili. Nova pridobitev je bila tudi radijska postaja, zvočniki v učilnicah, nove table, police za knjižnico, mize za računalniško učilnico, grelna telesa v šolski kuhinji, garderobne omarice. Preko sto učencev je sodelovalo v več dejavnostih šole, mali maturantje so se od učiteljev poslavljali skupaj s starši v avli šole.

 

ŠOLSKO LETO 1989/90

Pustni torek v tem šolskem letu se je končal z naravno nesrečo. Viharni veter je odnesel ostrešje srednjega dela šolske stavbe. Oteženo je bilo ogrevanje šole, podstrešje je bilo odkrito. Poiskati je bilo potrebno sredstva za sanacijo, ki se je začela takoj. Dogodek je odmeval po vsem Teznu, vendar je bila škoda le materialna, ker učenci oddelkov podaljšanega gibanja niso bili na dvorišču šole.

 

ŠOLSKO LETO 1990/91

Šolsko leto je potekalo z vsemi svojimi dejavnostmi. Na šoli je znanje sprejemalo 600 učencev, vsi učenci so v šoli tudi malicali, abonentov za kosilo je bilo 180. Šolsko leto se je končalo z osamosvojitvijo Slovenije.

 

ŠOLSKO LETO 1991/92

Pouk je potekal po ustaljenem redu, razen rednega pouka so učenci obiskovali dopolnilni in dodatni pouk, fakultativni pouk tujih jezikov, tečaje gospodinjstva in različne interesne dejavnosti. Delovne akcije, športni dnevi, kulturni dnevi, naravoslovni dnevi, roditeljski sestanki, poučni izleti so bili že stari znanci. Jugoslovanski prazniki so izginili s sporedov slovesnosti. Novost je bil poskus treh redovalnih obdobij, kar so učitelji in učenci sprejeli z velikim zadovoljstvom, in končni preizkusi znanja iz slovenščine, matematike in tretjega � izbranega predmeta. Tega leta se je šola iz OŠ Martin Konšak končno preimenovala v OŠ Martina Konšaka. Ob vhodu v šolo so namestili novo tablo z imenom vzgojno-izobraževalne organizacije.

 

ŠOLSKO LETO 1992/93

Šolo je obiskovalo 619 učencev, kosilo so učencem vozili z OŠ Slave Klavore, malicali so vsi učenci. Za učenčeve interese je bilo na voljo preko 33 različnih dejavnosti, mali maturantje so se poslavljali skupaj s starši in učitelji v restavraciji pri TAM. Likovni krožek razredne stopnje je pobarval pano na Ptujski cesti. Mladinski pevski zbori nekdanje občine Tezno so tekmovali v avli šole, ki se zaradi slabe akustike ni izkazala kot pevski prostor. Nadarjeni učenci so znova dosegali uspehe na tekmovanjih iz tujih jezikov in dobivali Cankarjeva, Vegova, Stefanova in Preglova priznanja.

 

ŠOLSKO LETO 1993/94

Prav gotovo je bil velik korak v računalniško dobo projekt PETRA, v katerega so se vključili učenci pri predmetih slovenščina, likovni in tehniški pouk. To leto so končno obnovili kuhinjo in jedilnico, šolska kuhinja je lahko skuhala tudi tople malice, ki so jih učenci pojedli v lepi in urejeni jedilnici. Obnova telovadnice je razveselila učence in krajane, ki so v popoldanskem času uporabljali ta prostor za rekreacijo ali vadbo. Učenci likovnega krožka so razstavljali v razstavišču na mariborski avtobusni postaji, odprtje razstave so pripravili glasbeniki in recitatorji.

 

Peto desetletje 1995-2004

ŠOLSKO LETO 1995/96

V prvem razredu je potekal integriran pouk, učenci niso dobili številčnih ocen. Dramski krožek je z igrico nastopal na srečanju mladinskih gledaliških skupin.

 

ŠOLSKO LETO 1996/97

Opisne ocene so dobili tudi drugošolci. Učenci 5.razreda so za zbrane pokrovčke paštete odšli na nagradno potovanje v Gardaland. Tekmovanja v športu in znanju so se razmahnila, v Brstju so ob koncu leta poročali mladi novinarji o dogodkih v tem šolskem letu. Dramska skupina je naslednje leto zaigrala igro Pepelka kar v dvorani C takratnega mariborskega sejmišča.

 

ŠOLSKO LETO 1998/99

Največ zanimanja je med učenci vzbudil računalniški krožek. Ker so dobili tudi sposobnega računalnikarja, ki je skrbel za opremo in znanje učencev, se je razmahnilo delo raziskovalnih nalog. Posamezne naloge in inovacijski predlogi so se uvrstili v sam vrh najboljših nalog. Mladinski pevski zbor je s pomočjo sponzorjev izvedel intenzivne pevske vaje na Tojzlovem vrhu.

 

ŠOLSKO LETO 1999/2000

Upokojil se je ravnatelj Herman Vehovar, njegovo delo je z marcem prevzel Saša Šauperl. Vsi učenci so dopoldan malicali, učenci v OPB so se odločili za popoldansko malico ali za kosilo. Delovalo je 34 različnih dejavnosti, nadarjeni učenci so tekmovali iz znanja, športniki so dobivali priznanja, nadarjeni glasbeniki so se predstavili na prireditvah za sošolce in starše. Zelo uspešni so bili mladi raziskovalci, ki so sodelovali na 17. srečanju MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA. Njihove naloge so bile zelo uspešne: Maribor- alpsko mesto, Glasbena šola na Teznu, Frazemi so sol jezika, Mala učne gozdna pot Stražun. Zelo je uspel projekt Pokukajmo v lonce naših babic. Ker so nekatere mariborske šole začele s projektom uvajanja devetletne osnovne šole, so se vsi pedagoški delavci dodatno izobraževali in se vse leto seznanjali z izkušnjami poskusnih šol.

 

ŠOLSKO LETO 2000/01

Na razpis MARIBOR – ALPSKO MESTO se je odzvalo 135 likovnikov in 29 literatov učencev, ki so svoje izdelke razstavili v Narodnem domu. Nagrajena dela smo ob prireditvi razstavili tudi v avli trgovskega centra Merkur. Šola je s svojimi raziskovalnimi nalogami v projektu MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA USPEŠNO SODELOVALA Z NALOGAMI: Prometna (ne)urejenost Tezna, Virtualna mala gozdna učna pot Stražun, Osnovna šola na Teznu, Zakaj ravno Harry, Mali frazeološki slovar, Biovrt (Šolski vrt). Učenci 5. razreda so vse leto skupaj s starši spoznavali značilnosti nivojskega pouka in izbirnih predmetov v devetletni osnovni šoli. Izpolnili so pristopne izjave za poskusno izvajanje programa devetletke v 7. razredu. Prostorska ureditev ob prehodu v devetletno osnovno šolo je zahtevala nove učilnice. Tako so se učilnice za SLO, TJ in MAT preselile v druge prostore. Zamenjali so dotrajana okna in na novo prepleskali nekatere razrede, uredili električno napeljavo in nakupili nekaj računalniške opreme za prve razrede devetletke in osemletke.

 

ŠOLSKO LETO 2001/02

Šolski program je potekal v osemletki (1. do 8.) in v devetletki (1. in 7. razred). Učenci so bili razdeljeni v dvajset oddelkov in šest oddelkov OPB. Raziskovalnim nalogam s področja varstva okolja, zdravstva, turizma, sociologije, zgodovine, umetnosti, slovenskega jezika, etnologije in književnosti so se pridružili inovacijski predlogi iz zdravstva, turizma in proizvodno-tehničnega področja. Za starše in krajane so pripravili več prireditev, učenci razredne stopnje so se družili v šoli v naravi. V počitnicah so zamenjali tudi okna v prvem nadstropju šole.

 

ŠOLSKO LETO 2002/03

Pouk devetletke se je razširil na 7., 8. in 9. Razred. Zato se je razmahnila ponudba izbirnih predmetov za učence. Izvajali so se družboslovni in naravoslovni predmeti: Turistična vzgoja, ansambelska igra, verstva in etika, življenje človeka na Zemlji, osnove klekljanja, temeljne tehnike v slovenski čipki, tisk, šport za zdravje, šport za sprostitev, daljnogledi in planeti, računalniška omrežja, urejanje besedil, načini prehranjevanja. Fakultativni pouk iz nemščine in angleščine so obiskovali učenci 3., 4., 5. in 8. razreda. To leto je zaljučila šolanje zadnja generacija osmošolcev osemletne osnovne šole. Raziskovalne naloge so bile ponovno uspešne. Imele so naslednje naslove: Skozi TAM, Od čebele do medu, Dobimo se na kramarskem, Od šolskega upravitelja do menedžerja, Kave, kavice, kofetki, Agatina dediščina, Od srednjega sveta do naše dežele, Vpliv angleščine in nemščine na slovenščino, Mladi v objemu doživetij. Učenci pevci in instrumentalisti ter likovniki so sedelovali z bližnjim domom za starejše občane. Ti obiski so postali tradicija na šoli in v domu.

 

ŠOLSKO LETO 2003/04

Učitelji so se vse leto udeleževali seminarjev in drugih oblik izobraževanja, da bi se dobro spoznali z izvajanjem nivojskega pouka, ki je bil dobro organiziran pri slovenščini, matematiki in tujih jezikih. Pripravljali so se na izvajanje in preverjanje eksternih testov znanja. Šola je sodelovala na različnih tekmovanjih, bronasto Cankarjevo priznanje je osvojilo devet učenk, ena je osvojila zlato priznanje in ena srebro. Učenke tretje ravni slovenščine v devetem razredu so s svojimi konstrukti sodelovale na osrednji razstavi KONS 2004 v avli mariborske Univezitetne knjižnice. Bronasto priznanje iz angleščine je dobilo osem učenk, ena srebrno, prav tako iz znanja angleščine. Bronasto Vegovo priznanje je osvojilo devet učencev, ena tudi srebrno. Raziskovalna naloga Sem deklica mlada, vesela je bila nagrajena s prvim mestom. Na tem 21. srečanju MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA so sodelovale tudi naloge Od Tačka do Reksa, Pokrivala takšna in drugačna, Plodovi našega drevesa, Osnovne tehnike klekljanja.

 

ŠOLSKO LETO 2004/05

Devetletka je postala stalnica na šoli, le še dva oddelka petega razreda sta izvajala pouk po stari zakonodaji, ki je veljala za osemletno osnovno šolo. Spomladi je začel ravnateljevati novi ravnatelj Damir Orehovec. Na 22. srečanju MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA je šola sodelovala z nalogami Ondina Otta, Roke proč in Ko te zasrbijo pete. Učitelji so se pripravljali na temeljito obnovo vzhodnega dela šole, selili klopi, pospravljali učni material v škatle, odstranjevali iz učilnic zemljevide, omare, omarice, predmetna stopnja je morala izprazniti učilnice, da se je razredna stopnja nemoteno preselila. Pouk za razredno stopnjo se je odvijal povsem normalno, več težav je imela predmetna stopnja, ki je prešla na dvoizmenski pouk. Ravnateljstvo, tajništvo in računovodstvo se je stisnilo v nekdanji kemijski kabinet v prvem nadstropju, v zbornico so preuredili nekdanji fizikalni kabinet v pritličju. Učenci predmetne stopnje so zasedli vsak razpoložljiv prostor. Za učence in učitelje je bil začetek jubilejnega leta povsem nova izkušnja. Vsi so se trudili, da bi prostorska stiska ne vplivala na kvaliteto pouka.

Šesto desetletje 2005-2014

ŠOLSKO LETO 2005/06

Začelo se je jubilejno leto. Na šoli so se vso jesen izvajala obnovitvena dela, vendar so vse prireditve tekle po načrtu: nova igrala na dvorišču šole, nove učilnice, predstavitev nekaterih znanih bivših učencev šole, podpis EKO listine, dobrodelni koncert in še zaključna prireditev. Vsi učenci predmetne stopnje so bili s ŠOLO V NARAVI v različnih krajih Slovenije, prav tako so se mlajši učenci udeležili krajših bivanj s svojimi učiteljicami. Leto je bilo nadvse uspešno za učence razredne stopnje, saj so se učili v novih in modernih učilnicah, uprava šole se je vselila v svetle in moderne prostore. Raziskovalne naloge so se ponovno uvrstile med nagrajene. Naslovi nalog so bili: Moja čarobna piščal, Kraljevi ples, Skrivnostna paleta barv, Nismo več otroci, Kako naj povem.

 

ŠOLSKO LETO 2006/07

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2007/08

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2008/09

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2009/10

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2010/11

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2011/12

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2012/13

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2013/14

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2014/15

.. v pripravi

Sedmo desetletje 2015-2024

ŠOLSKO LETO 2015/16

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2016/17

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2017/18

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2018/19

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2019/20

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2020/21

.. v pripravi

ŠOLSKO LETO 2021/22

.. v pripravi






OPIS PROGRAMA
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Opis projekta DDK.
Povezava na stran projekta.

POGUM





OPIS PROGRAMA

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

SIO-2020




OPIS PROGRAMA

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Prilagodi izgled strani